Franja

otŕpel engourdi ; (roke in noge) gourd ; medicina rigide

od mraza otrpli prsti doigts moški spol množine gourds (ali engourdis par le froid)
otrplo stanje état moški spol d'engourdissement

où [u] pronom, adverbe kje, kjer; kam, kamor

d'où odkod(er)
par où? po kateri poti?
où que kjerkoli, kamorkoli
d'où que od koderkoli
où est le mal? kaj je pri tem slabega?
où en êtes-vous? kako daleč ste s tem?

oui [wi] adverbe da

dire (que) oui da reči
(masculin) dire, prononcer le grand oui poročiti se
savoir le oui ou le non (de) vedeti, pri čem smo (glede)
se fâcher pour un oui pour un non jeziti se brez pravega razloga, za prazen nič

ouvrir* [uvrir] verbe transitif odpreti, otvoriti, odkleniti; odpirati se; raztegniti (rokavice); zbuditi (apetit)

s'ouvrir odpreti se, odpirati se, voditi ven (o vratih)
s'ouvrir à quelqu'un razkriti se komu
côté à ouvrir! tu odpreti!
ouvrir la bouche spregovoriti, ziniti, usta odpreti
ouvrir la bouche à quelqu'un komu jezik razvezati
ouvrir un débouché odpreti tržišče
ouvrir le feu začeti streljati
ouvrir la lice, (familier) la danse začeti prepir
ouvrir son sein à quelqu'un koga z odprtimi rokami sprejeti
ouvrir la voie à quelque chose odpreti pot čemu

ôvca (-e) f

1. zool. pecora (Ovis aries); ovce ovini (sing. -o) (Ovinae):
ovca bleja, beketa la pecora bela
čreda, trop ovac gregge, branco di pecore
pasti, striči ovce pascolare, tosare le pecore
krotek kot ovca docile come un agnello
zool. divja ovca muflone (Ovis musimon)
garjava ovca pecora rognosa
karakul ovca karakul
merino ovca pecora merino
vet. metljava ovca pecora infetta da distomatosi

2. pren. pecora; pavido:
vse življenje je bil ubogljiva ovca ha fatto sempre la pecora (docile)
razbežati se kot ovce scappare come le pecore
biti kakor ovce brez pastirja essere come le pecore prive del pastore
pren. črna, garjava ovca pecora nera
pejor. ovce pecorame

ôvčji de mouton, de brebis; ovin

ovčje garje gale ženski spol ovine
ovčja koža peau ženski spol de mouton, toison ženski spol
ovčji kožuh fourrure ženski spol de (peau de) mouton
ovčje meso viande ženski spol de mouton
ovčje pasme races ženski spol množine ovines
ovčji pastir berger moški spol, (literarno, religija) pasteur moški spol
ovčja staja bergerie ženski spol, bercail moški spol, parc moški spol à moutons
ovčje usnje peau ženski spol de mouton, basane ženski spol
ovčja volna laine ženski spol de mouton
volk v ovčji koži (figurativno) le loup qui s'est fait agneau, loup déguisé en agneau (ali sous peau de mouton)

oven samostalnik
1. (žival) ▸ kosRejci so razkrili svoje težave, med katere spada pomanjkanje centrov za vzrejo ovnov. ▸ A tenyésztők feltárták a nehézségeiket, amelyek között szerepel a kostenyésztő központok hiánya.

2. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ KosLuna v Ovnu prinaša ogromno nove energije in navdušenja. ▸ A Hold a Kosban rengeteg új energiát és lelkesedést hoz.Planeti v Ovnu vas bodo napolnili z navdušenjem in veseljem. ▸ A Kosban járó bolygók lelkesedéssel és örömmel fogják eltölteni. Ovni so duhoviti in dobri partnerji, a le za krajše obdobje. ▸ A Kosok szellemesek és jó partnerek, de csak rövidebb időszakra.
Sonce, Merkur in Venera v znamenju Ovna skrbijo za dotok novih življenjskih moči. ▸ A Kos jegyében járó Nap, Merkúr és Vénusz gondoskodnak az új életerő beáramlásáról.

3. nekdaj (vojaška naprava) ▸ kosZaslišal se je neznanski trušč in velik del obzidja se je pod udarci ovna porušil. ▸ Bődületes csattanás hallatszott, és a faltörő kos ütései alatt a fal nagyrésze leomlott.
Od drugega desetletja 15. stoletja so katapulte in ovne začeli zamenjevati težki topovi. ▸ A 15. század második évtizedétől a parittyákat és a faltörő kosokat nehézágyúk kezdték felváltani.

4. (naprava za zabijanje) ▸ kos [cölöpverő]
Lesene kole zabijamo z ovnom preko škripca. ▸ A fából készült cölöpöket egy csigán átvezetett kossal verjük be.

5. (vodna črpalka) ▸ kos [vízszivattyú]
Po približno pol ure hoje pridemo do izvira, speljanega v oven, kjer lahko pri pipi natočimo vodo. ▸ Körülbelül félórás sétát követően eljutunk a kosba vezetett forrásig, ahol a csapnál tölthetünk vizet.
Povezane iztočnice: hidravlični oven

ovíjati (-am) | ovíti (ovíjem)

A) imperf., perf.

1. avvolgere; avviticchiare; attortigliare:
ovijati s slamo (steklenice) impagliare

2. avvinghiare; cingere:
oviti roke okrog vratu cingere il collo con le braccia

3. foderare, incartare

4.
ovija me obup, velika skrb sono disperato, preoccupato

5. avvolgere, torcere:
ovijati perilo torcere, strizzare la biancheria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ovijati koga okoli mezinca avere un completo dominio su
pren. ovijati steklenico sbevazzare
ovijati lase v kito intrecciare i capelli, fare la treccia
oviti z žalnim trakom abbrunare

B) ovíjati se (-am se) | ovíti se (ovíjem se) imperf., perf. refl. avvolgersi (in); avviticchiarsi, arrampicarsi:
bršljan se ovija okrog drevesa l'edera si avviticchia all'albero

ovínek turn, turning; detour; corner; (dolg) roundabout way; (cestni) bend, twist, wind; (rečni) meander

brez ovínkov (figurativno) bluntly, straight
po ovínkih (figurativno) indirectly, in a devious way
oster ovínek a hairpin bend
nepregleden ovínek blind corner
velik ovínek a long way round, a roundabout way (ali route)
napraviti ovínek to make a detour
napraviti velik ovínek to go a long way round
morali smo napraviti ovínek we had to take a roundabout way
je le majhen ovínek it's only a short way round
povem brez ovínkov I don't mince my words
po ovínkih sem zvedel, da... I have learned by devious ways that...
izjaviti brez ovínkov to declare bluntly
govoriti brez ovínkov to speak straight out
rezati ovínek to cut a corner
zaviti na desno po ovínku to take a right turn round the bend, to take the right turn

ovíra empêchement moški spol ; figurativno entrave ženski spol , obstacle moški spol , barrière ženski spol , écueil moški spol , traverse ženski spol , digue ženski spol , accroc moški spol , anicroche ženski spol ; (šport) haie ženski spol

ovira za cestni promet obstacle à la circulation
protitankovska ovira obstacle antichars
ni ovire il n'y a pas d'empêchement
naleteti na ovire trouver (ali rencontrer) des obstacles, se heurter à des obstacles
narediri, postaviti ovire komu na pot (figurativno) mettre des obstacles aux projets de quelqu'un, mettre des bâtons dans les roues à quelqu'un
nepremostljiva ovira obstacle insurmontable (ali infranchissable)
operacija je potekla brez najmanjše ovire l'opération s'est déroulée sans le moindre accroc
premagati vse ovire pri delu surmonter (ali franchir) tous les obstacles (ali tontes les barrières) dans son travail
tek z ovirami course ženski spol d'obstacles (ali de haies), steeple(-chase) moški spol
to naj ne bo ovira! (figurativno) qu'à cela ne tienne!

ovíra (-e) f

1. ostacolo; ingombro, impedimento; remora, contrarietà:
žična ovira reticolato
voj. žične ovire cavalli di Frisia

2. ekst. ostacolo, impiccio; šalj. busillis; pren. pastoia, scoglio:
biti ovira essere di ostacolo (a)
delati, premagati, premostiti ovire creare, superare gli ostacoli
naleteti, zadeti ob ovire incontrare ostacoli
objektivne, subjektivne ovire ostacoli di carattere oggettivo, soggettivo
šport. tek z ovirami, čez ovire corsa a ostacoli
birokratske ovire le pastoie burocratiche
postavljati ovire frapporre ostacoli
ovire (za zavarovanje posesti: stekla, bodeča žica) offendicula m pl.

ovíti envelopper, entortiller, enrouler (autour de)

oviti se s'entortiller (ali s'enrouler) autour de quelque chose, grimper à quelque chose
oviti perilo tordre le linge
oviti koga okoli prsta faire de quelqu'un ce qu'on veut, tourner quelqu'un à son gré
bršljan se ovija okrog debla le lierre s'entortille autour du tronc

ovō -āre (iz *eu̯āi̯ō; prim. gr. εὐάζω veselo (od veselja) vriskam, εὗα, εὐάν, εὐαί, εὐοῖ (vzkliki bakhantske veselosti)), večinoma pt. pr. ovāns -antis (adv. ovanter Tert.)

1. od veselja (veselo) vriskati, veseliti se, radovati se: Pl., Romani ovantes ac gratulantes Horatium accipiunt L., quo nunc Turnus ovat spolio gaudetque potitus V., cum ovante gaudio L.; z abl.: ovans victoriā L., spoliis exercituum et ducum caedibus ovans T., laetus ovat laude virûm Val. Fl.; o živalih: ovantes gutture corvi V. na vse grlo veselo kričeči; o neosebnih subj.: non Africus alto tantus ovat Val. Fl.

2. occ. obhajati (praznovati, slaviti) malo zmagoslavje (ovacijo; prim. ovātiō): Vell., Suet., Valerio, quod perseverantior in iis caedendis in fuga fuit, triumphus, Manlio, ut ovans ingrederetur urbem, decretum est L., quem … imperatorem ornatum a senatu ovantem in Capitolium ascendisse meminissem Ci., ovantium corona (myrtea) Plin.; metaf.: ovantes currus Pr. zmagoslavni vozovi, ovatum aurum Pers. ob (malem) zmagoslavju razkazovano = zaplenjeno.

Opomba: 1. oseba ind. pr. in obl. iz act. pf. debla niso bile v rabi, od pass. le pt. pf.

oxyder [ɔkside] verbe transitif spremeniti v oksid

s'oxyder oksidirati
oxyder le fer oksidirati železo

ozádje (-a) n

1. fondo; retro, parte posteriore:
pren. stopiti v ozadje passare in seconda linea

2. sfondo

3. pren. retroscena;
delovati iz ozadja agire da dietro le quinte, di nascosto
stati, držati se v ozadju tenersi nell'ombra, non metterssi in vista
anat. očesno ozadje fondo oculare

ozdravéti guérir, se rétablir, se remettre, recouvrer (ali récupérer) la santé ; medicina ressusciter

popolnoma je ozdravel le voilà (ali il est) tout à fait rétabli (ali remis, d'aplomb)

ózek (ózka -o) adj.

1. stretto, angusto:
ozka cesta una strada stretta
ozek prehod passaggio stretto
ozka čez pas stretta di vita, con vitino da vespa

2. pren. angusto; gretto, meschino; bottegaio:
ozka provincialna miselnost mentalità meschina, provinciale, bottegaia

3. stretto, ristretto, limitato:
ozke hlače calzoni stretti
obleka mi je ozka il vestito mi va stretto
stvar, ki jo pozna le ozek krog strokovnjakov materia conosciuta solo da un gruppo ristretto di specialisti
med pojavoma je ozka zveza tra i due fenomeni c'è un nesso stretto
anat. ozka medenica bacino stretto
vet. ozka trakulja tenia (Tenia solium)
ozki film pellicola a passo ridotto
lingv. ozki samoglasnik vocale stretta, chiusa
žel. ozki tir linea a scartamento ridotto
pren. ozko grlo strettoia; difficoltà, vicolo cieco, impasse, strozzatura
anat. ozko črevo intestino digiuno
obramba ozkih cehovskih interesov diffesa di interessi settoriali
geogr. ozek gorski prelaz forcella
pren. ozek hodnik budello
ozka luknja pertugio
ekst. ozka proga stria
alp. ozka razpoka (v skalah) doccione
ozka ulica angiporto, calle, vicolo
gastr. ozki rezanci bavette

ozírati se (-am se) | ozréti se (ozrèm se) imperf., perf. refl.

1. guardare indietro, guardare attorno, guardarsi intorno, guardare a, verso:
ozreti se na levo in desno guardare a destra e a sinistra
ozreti se proti hribom guardare verso i monti
ozirati se za odhajajočim seguire con lo sguardo il partente
ozirati se po pticah osservare gli uccelli

2. ozirati se na tener conto di, prendere in considerazione qcn., qcs.:
ozirati se na javno mnenje tener conto della pubblica opinione

3.
ozirati, ozreti se po (iskati) cercare; ekst. tentare di impossessarsi (di)
ozirati se po taksiju cercare un taxi
ozirajo se po naši zemlji cercano di impadronirsi della nostra terra
pren. ne ozirati se ne na desno ne na levo non guardare in faccia a nessuno, tirare diritto
ozirati se po dekletih mostrare interesse per le ragazze, correre dietro alle ragazze
ozirati se po vremenu interrogarsi che tempo farà
bila je tako lepa, da so se vsi ozirali za njo era così bella che tutti si voltavano a guardarla

ozíroma respectivement; et; ou, ou bien

otroka sta stara deset oziroma štirinajst let les enfants ont respectivement dix et quatorze ans
spomenik naj bi postavili na trgu oziroma v parku le monument serait érigé sur la place ou bien dans le parc

označeváti (-újem) | oznáčiti (-im) imperf., perf.

1. segnare, contrassgnare, marcare:
označevati drevesa za posek marcare gli alberi da abbattere
označiti igralne karte segnare le carte da gioco

2. (izraziti določeno vsebino; poimenovati; biti značilen za) indicare, denotare, caratterizzare:
besede označujejo pojme le parole indicano concetti
to obdobje označujejo močni družbeni pretresi un periodo caratterizzato da forti sconvolgimenti sociali

3. (navajati, navesti karakteristične lastnosti) qualificare; bollare; dire:
nauk so označevali kot zmoten la dottrina era bollata come eretica
označujejo ga kot človeka velike kulture lo dicono un uomo di grande cultura

4. descrivere

5. dimostrare, indicare:
rezultati volitev označujejo, da večina podpira sredinsko politiko i risultati delle elezioni indicano che la maggioranza del corpo elettorale appoggia una piattaforma politica centrista
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
muz. označevati prstni red diteggiare
označiti s kratico siglare
označevati s paragrafi paragrafare
lingv. označevati naglas accentare
označiti z monogramom cifrare