Franja

modestus 3, adv. -ē (modus; prim. moderor) prave mere se držeč, pravo mero poznavajoč

1. umerjen, zmeren, preudaren, pameten, premišljen, pohleven, nestrasten, miren, hladnokrven, mil(osten), milostljiv, usmiljen, prizanesljiv: Gell., Lamp., Epaminondas erat modestus, prudens, gravis N., ius S. fr., imperium S., factum Q., Hannibal … modestior armis Sil. manj prevzeten, o modestum ordinem Ci., non modestior ero Ci., diis dignum est, ut semper mendicis modesti sint Pl., rebus secundis modeste uti L., placide modesteque inter se rem publicam tractare S., partes modeste distrahere T., modestissime vivere Varr. ap. Non.

2. occ.
a) skromen, nezahteven, malo zahtevajoč, (politično) lojalen: adulescentuli modestissimi pudor Ci., modesti sermones T., epistula modestior Ci., modeste postulare Ci., modeste tentare O., modestius praetemptanda est iudicis misericordia Q., modestius vivere Suet.
b) poslušen, pokoren, ponižen, volján (vóljen): servitia T., plebs modestissima (naspr. seditiosa) Ci., modeste parere Ci., S. voljno poslušen (pokoren) biti; in utroque exercitu multi modesti et quieti T.
c) nraven, moralen, blage nravi, dostojen, spodoben, sramežljiv, pošten, kreposten, čednosten, rahločuten, obziren: Q., Sen. ph., mulier proba et m. Ter., itaque videas rebus iniustis iustos maxime dolere, inbellibus fortes, flagitiosis modestos Ci., m. sermo (naspr. mollis et procax) S., oculi, vultus, lingua, verba O., pudor S. nežnočutje, rahločutje, integerrima vita, modestissimi mores Ci., modeste intueri Ter., modeste petere aliquam O. Kot nom. propr. Modestus -ī, m Modést: Mart., Plin. iun., Q., Suet., Gell., Macr., Amm.

modicus 3, adv. -ē (modus) ki ima pravo mero, ki je prave mere (precej velik, močan ipd., pa tudi ne prevelik, ne premočen ipd., ne ravno velik, ne ravno močen ipd.)

1. umerjen, zmeren, srednje mere, srednji: Plin., Q., Sen. ph., Vell., Suet., quamquam inmoderatis epulis caret senectus, modicis tamen conviviis delectari potest Ci., simulacrum modicā amplitudine Ci., Andromache O. srednje velikosti, srednje velika, genus dicendi subtile, modicum, vehemens Ci., corpus (spis) Ci., modico gradu ire Pl. hoditi z umerjenim korakom, umerjeno stopati, podobno: modice se recipere L., modice sitiens lagoena Pers. srednje mere, modice locuples L. precej imovit, precej premožen, modice fluere aethera Lucr.; occ.
a) primeren, spodoben, dostojen: supellex modica, non multa, ut in neutram partem conspici posset H. stanu (razmeram) primerno.
b) majhen, neznaten: acervus, hospitium H., quercus modico circumdata muro O. z nizkim zidom, fossa L. ali amnis T. ne prav globok(a), modice pictus Vitr. po pomanjšanem merilu, Graecis hoc modicum est Ci. pri Grkih to ni pogosto, pri Grkih je malo takih primerov; metaf.: minae Clodii modice me tangunt Ci. ep. ne posebno, modici equites, senatores T. z majhnim (neznatnim) imetjem; z gen.: Lepidus pecuniae modicus T. ne ravno bogat, Sabinus modicus originis T. neimenitnega rodu, m. virium Vell. Kot subst. n.: modicum se progressam Ap. malo, nekaj korakov, modico deinde regressa Ap. kmalu potem, modico ante Ap. malo prej, modico secus progredi Ap. malo dalje iti.

2. metaf.
a) umerjen, zmeren, preudaren, pameten, premišljen, miren, hladnokrven: Pl., modicus vir severitate T., timide modiceque dicere Ci., modice spernere L., ferre modice populi voluntates Ci.; z gen.: Ap., modicus voluptatum T. zmeren v uživanju; metaf.: zephyri O., severitas Ci. premišljena strogost.
b) skromen, malo zahtevajoč, nezahteven, (politično) lojalen: Plin. iun., animus belli ingens, domi modicus S., contentus nomine modico tutoris L., primo modici, deinde superbi S.

modius -iī, gen. pl. večinoma modiûm, m (modus)

1.
a) mernik, korec, rim. žitna mera = 16 sekstarijev ali 1/6 atiškega medimna, 8,75 l: Pl., Plin., tritici modiûm CC Ci., mille fabae modii H.; preg.: multi modii salis simul edendi sunt, ut amicitiae munus expletum sit Ci., modio nummos metiri Petr. (o zelo bogatem človeku), pleno modio Ci. ep. obilno.
b) mernik kot mera za druge snovi: oleam puram metiri modio oleario Ca., metientibus dimidium super tres modios explesse L.
c) (kot površinska mera) módij = 1/3 orala (iugerum): Pall.

2. metaf. luknja jadrnika (jambora): Isid.

mōdo m

1. način:
avverbio di modo jezik načinovni prislov
complemento di modo jezik prislovno določilo načina
modo di dire jezik fraza, reklo
in modo strano čudno
in questo modo tako
in special modo posebno
di modo che, in modo da tako da
in ogni modo, ad ogni modo vsekakor
in ogni modo na vsak način, z vsemi razpoložljivimi sredstvi
in qualche modo nekako
in qualunque modo za vsako ceno
in tutti i modi kakorkoli že

2.
modi vedenje, navada:
modi villani neolikano vedenje
in malo modo nevljudno, grobo
vestire al modo dei contadini oblačiti se po kmečko

3. pravilo, meja:
fare le cose con modo delati stvari, kot je prav
oltre modo nadvse
persona a modo poštenjak

4. jezik naklon, modus

5. glasba tonovski način:
modo maggiore durov tonovski način
modo minore molov tonovski način

6. pravo breme

modo moški spol način, oblika, kakovost; metoda; slovničen izraz naklon

modo adverbial prislovno določilo
modo conjuntivo konjunktiv
imperativo velelnik
modo indicativo povedni naklon
modo infinitivo nedoločnik
a(l) modo de po načinu; kot
de algún modo na kakršen koli način
a mi modo de ver (las cosas) po mojem gledanju (stvari)
de ese modo na ta način; tako
de otro modo drugače, sicer
de modo y manera, que... potemtakem, zatorej
de un modo special na poseben način, posebno, zlasti
de ningún modo nikakor
de modo que tako da; da bi
en cierto modo tako nekako
por modo de kot
modos pl vedenje, manire
con modos dostojno
de todos modos vsekakor; popolnoma

modràs (-ása) m zool. vipera dal corno, ammodite (Vipera ammodytes); pren.
gledati kot modras guardare bieco, di traverso

modulātiō -ōnis, f (modulārī)

1. sorazmerna, osnovna, vzročna mera, osnova: Vitr.

2. occ. umerjenost, ubranost po poudarkih (taktu), skladnost, harmoničnost, melodičnost, ritem, poseb. kot glasbeni in pesn. t.t.: nemo nostrum non alius aliā inclinatione vocis velut sua quisque modulatione cantabat Sen. rh., genera modulationum tria Vitr., incedendi Gell. hoja po taktu, pedum, vocis Q.

modulor -ārī -ātus sum (modulus)

1. umeriti (umerjati), uravna(va)ti: Gell., ita modulante naturā Plin.

2. occ. kot glasbeni t.t.
a) po poudarkih (taktu) umeriti (umerjati), uravnati (uravnavati): Porph., hominum aures vocem modulantur Ci., virgines sonum vocis pulsu pedum modulantes L. z nogami udarjajoče takt.
b) po taktu peti ali igrati: Fr., Vulg., harundine carmen O., Sil. ali carmina avenā V. ob spremljavi piščali, verba fidibus Latinis H. ob spremljavi latinskih strun, lyram Tib.; pt. pf. s pass. pomenom: barbite Lesbio modulate civi (gr. dat.) H., modulata carmina Suet., cantica ad aliorum similitudinem modulata Q. smešno posnete pesmi = parodirane pesmi, parodije. — Od tod adj. pt. pf. s pass. pomenom modulātus 3, klas. le adv. -ē po taktu umerjen, ubran, ritmičen, ritmiziran, skladen, melodičen, harmoničen, glasben: Plin., Gell., Fl., Amm., Aus., verba O., modulate canentes tibiae Ci. — Soobl. modulō -āre: Prisc.

modulus -ī, m (demin. k modus)

1. mera, merilo: Varr., Suet., homo moduli bipedalis H. dva čevlja, laket dolg možiček; preg.: metiri se suo modulo ac pede H. meriti se s svojim merilom = zadovoljen biti s svojim stanom; pren.: ego pro meo modulo vestigia sequens apostolorum Aug. po svojih močeh.

2. occ.
a) kot arhit. t.t. merilo, osnovna mera (gr. ἐμβάτης), tj. enota, po kateri se označuje višina in debelina stebrov ter določa sorazmerna velikost vsakega okraska: Vitr.
b) kot vodogradbeni t.t. mera (merilo) cevi: Front.
c) kot glasbeni t.t. takt, mera, ritem, tonovski način, napev, melodija: moduli Lydii Plin., m. verborum Gell., dulcissimis modulis animos audientium remulcebant Ap., dulces lyrae moduli Amm., flebilibus modulis Aus.

moene -is, n (prim. skr. minóti utrjuje, gradi, lat. mūniō [stlat. moeniō], mūrus) mestni zid: Naev. ap. Fest.; nav. pl. moenia -ium, n zidovje, in sicer

1. mestno zidovje, mestno obzidje kot varovalo, obramba (murus je posamezen zid = zgradba iz kamenja, opek, ila idr.): Enn., Varr., Pl., Cu., totis moenibus circumiectā multitudine undique in murum lapides iaci coepti sunt C., dividimus muros et moenia pandimus urbis V., Piraeum moenibus circumdare N., se moenibus includere ali inclusos tenere L., diligentius urbem religione quam ipsis moenibus cingere Ci., scalas moenibus admovere T.; metaf.
a) obramba, zagrada, pregrada, (zunanji) zaščitni zid, branik, bran, nasip: inaedificata in muris ab exercitu nostro moenia videbantur C., Alpes moenia Italiae L.
b) pesn. stene, zunanji obseg: navis, caeli O., mundi, theatri Lucr.

2. sinekdoha
a) mestna poslopja, mesto, mestni (pre)deli: moenibus ipsis intra moenia nulla pernicies comparabitur Ci., moenia triplici circumdata muro V., Syracusarum moenia ac portus Ci.
b) posamezno poslopje, hiša, bivališče: Circaea moenia O., H., intra sua moenia O., Ditis magni sub moenia V. v palačo.

Opomba: Heterocl. gen. pl. moeniorum: Tert.

moi [mwa] pronom jaz; mene; (za velelnikom) mi, me; masculin, invariable jaz; egoizem, egotizem

notre vrai moi naš pravi jaz
à cause de moi zaradi mene
à part moi razen mene
de vous à moi med nama
chez moi pri meni (doma)
quant à moi kar se mene tiče
selon, d'après moi po mojem (mnenju)
à moi! na pomoč!
je n'ai pas d'argent sur moi nimam denarja pri sebi
c'est à moi to je moje, to pripada meni; jaz sem na vrsti
ni moi non plus jaz tudi ne
un ami à moi neki moj prijatelj
moi-même jaz sam
c'est comme moi tako kot pri meni (z menoj), sem v istem položaju
après moi le déluge za menoj (po moji smrti) naj pride, kar hoče!

moine [mwan] masculin menih, redovnik; vieilli posteljni ogrevalnik

moine mendiant beraški menih
moine de la Trappe trapist
se faire moine iti v samostan, pomenišiti se
mener une vie de moine živeti kot menih
l'habit ne fait pas le moine (proverbe) obleka ne dela človeka

moins [mwɛ̃] adverbe manj; mathématiques minus; commerce po odbitku; masculin, mathématiques (= signe masculin de moins) znak (za) minus; najmanjša količina, najmanjša stvar, najmanj

le moins najmanj
à moins po nižji ceni, za manj, (še) za kaj manjšega, za manjšo stvar
à moins de za manj kot
à moins de, que razen če; če ne
au moins, pour le moins najmanj
dans, en moins de (časovno) v manj kot
d'autant moins toliko manj
de moins en moins vedno, vse manj
du moins vsaj
en moins de rien v hipu
midi moins le quart tričetrt na dvanajst
moins que rien absolutno nič
ne ... pas moins nič manj zato, vseeno, kljub temu, vendarle
non moins prav tako
pas le moins du monde nikakor ne, še malo ne
plus ou moins več ali manj
qui plus, qui moins eden več, drugi manj
il est rien moins qu'un honnête homme on je vse (drugo) prej kot poštenjak
il est rien de moins qu'un honnête homme on je gotovo poštenjak
tout au moins, à tout le moins, pour le moins vsaj; malo računano
il n'en sera ni plus ni moins to na stvari, na tem ničesar ne spremeni
(figuré) il était moins une, moins cinq prav malo je manjkalo
il y a du plus ou du moins (familier) tu nekaj ni v redu
un roman des moins connus eden manj znanih romanov
restez ici le moins longtemps possible! ostanite tu, kar najmanj časa morete!
il m'a remercié, c'est bien le moins! zahvalil se mi je, najmanj, kar je lahko storil!

moitié [mwatje] féminin polovica; familier boljša polovica (= žena, soproga); adverbe pol, na pol

à moitié na pol
à moitié chemin na pol pota
à moitié plein na pol poln
à moitié prix za polovično ceno
de moitié za polovico
par moitié polovično, v dveh enakih delih
moitié-moitié ne dobro ne slabo
moitié chair, moitié poisson ne krop ne voda
être de moitié dans quelque chose (commerce) biti polovično udeležen pri čem
être pour moitié dans quelque chose biti v veliki meri odgovoren za kaj
partager, couper par la moitié razdeliti, razrezati na dva enaka dela
il faut en rabattre la moitié de moitié (figuré) od tega moramo polovico črtati, to je zelo pretirano
être trompé d'outre moitié du juste prix plačati več kot dvojno ceno za kaj
(familier) faisons moitié-moitié! razdelimo si na dva enaka dela!

mokast [ó] (-a, -o) mehlig; (kot moka) mehlartig

mok|er [ó] (-ra, -ro) [naß] nass; dan: diesig; čisto: [klatschnaß] klatschnass, durch und durch [naß] nass, [tropfnaß] tropfnass
moker kot cucek/miš [pudelnaß] pudelnass, [patschnaß] patschnass, [quitschnaß] quitschnass, [naß] nass wie eine gebadete Maus, [pitschnaß] pitschnass
od dežja: [regennaß] regennass; od potu: [schweißnaß] schweißnass, človek: schweißgebadet; od solza: [tränennaß] tränennass
moker sneg der [Naßschnee] Nassschnee
moker do kože bis auf die Haut [durchnäßt] durchnässt
figurativno moker za ušesi [naß] nass hinter den Ohren
Naß- (jakost die [Naßfestigkeit] Nassfestigkeit, klobučevina der [Naßfilz] Nassfilz, para der [Naßdampf] Nassdampf, priprava die [Naßaufbereitung] Nassaufbereitung, stiskalnica die [Naßpresse] Nasspresse, teža das [Naßgewicht] Nassgewicht, tla der [Naßboden] Nassboden, brušenje das [Naßschleifen] Nassschleifen, lepljenje die [Naßklebung] Nassklebung, stiskanje das [Naßpressen] Nasspressen, vlečenje das [Naßziehen] Nassziehen)
tehnika, metalurgija moko zasipanje der Spülversatz

móker wet; damp; (oči) watery; (zemlja, tla) sodden, spongy; moist (od with)

čisto móker od dežja soaked through with rain
bil je móker kot miš he had not a dry stitch on
bil je do kože móker he was wet to the skin
móker za ušesi (figurativno, neizkušen) wet behind the ears
móker za ožeti wringing wet
móker kot miš as wet as a drowned rat, soaking wet

móker mouillé, humide; trempé, baigné ; (vreme) pluvieux

moker do kože, kot miš être tout trempé, être trempé jusqu'aux os, familiarno être trempé comme une soupe (ali comme un canard)
imeti mokre noge avoir les pieds trempés (ali baignés)

móker mojado

moker do kože, moker kot míš empapado; calado hasta los huesos

mokrišče samostalnik
biologija (življenjsko območje) ▸ vizes élőhelyČlovek je v dobrih 100 letih uničil več kot 64 odstotkov svetovnih mokrišč. ▸ Bő 100 év alatt az ember a világ vizes élőhelyeinek több mint 64 százalékát elpusztította.