Franja

vrtnáriti to garden

nekaj uric vrtnáriti to do a spell of gardening

vsaj wenigstens, mindestens (vsaj 10 mindestens 10); zumindest (vsaj zahvalil bi se bil lahko du hättest zumindest danke sagen können); pri navedbah mer, razdalj ipd.: Mindest- (dolžina vsaj eine Mindestlänge von …, rok trajanja vsaj do das Mindesthaltbarkeitsdatum, odmik vsaj ein Mindestabstand von, starost vsaj ein Mindestalter von …, velikost vsaj eine Mindestgröße von, višina vsaj eine Mindesthöhe von)

vsákdo everybody; everyone; anyone, anybody; (ločeno) each

vsákdo od njih je dobil 1 tolar they got 1 tolar each
vsákdo po svojem okusu every man to his taste
kakor vsákdo vé as every one knows
vsákdo to lahko naredi anybody can do it
vsákdo, ki nekaj pomeni everybody who is anybody
vsákdo za sebe (figurativno) everyone must stand on his own feet, every tub must stand on its own bottom
vsákdo je sebi najbližji (figurativno) charity begins at home
vsákdo (= vsi) (arhaično) all the world and his wife

vsè all; everything; all included; without exception

vsè, kar... all that...
vsè ali nič all or nothing, (figurativno) neck or nothing
vsè to all this
vsè zaman all in vain, all to no purpose
vsè do zadnjega to the last
vsè skupaj all together
vsè v vsem all in all
vsè več in več more and more
vsè manj in manj less and less
nad vsè above all, first of all
ona mu je vsè she is all to him
njemu vsè prav pride nothing comes amiss to him
vsè je izgubljeno all is lost
vsè mi je povedal he told me everything
vsè sem tvegal I have risked my all
vsè se mi zdi, da ti ni zanj I half suspect you don't care for him
jaz bi vsè prej kot (šel) I would rather have anything than (go)
vsè je dobro, kar se konča dobro all's well that ends well
vsè, kar se sveti, ni zlato all that glitters is not gold
storil bom vsè, kar želiš I shall do whatever you desire

vsè adv.

1. (s kompar. izraža postopno naraščanje, upadanje) sempre più; sempre meno:
pitne vode je vse manj c'è sempre meno acqua potabile

2. (s kompar. izraža visoko stopnjo) tutto; troppo:
vse premalo vemo o tem ne sappiamo troppo poco

3. (poudarja visoko mejo trajanja, doseganja) fino a:
čakati vse do jutra attendere fino al mattino
napiti se vse do nezavesti ubriacarsi fino a perdere coscienza

4. (poudarja pomen besede)
na trgu je vse polno ljudi la piazza è affollatissima
imeti vse polno znancev avere moltissimi conoscenti

5. (s pron. ali adv. za izražanje množine)
kaj vse sem že opravil danes quante cose ho già sbrigato quest'oggi
kam vse bi rad šel dove, in quanti luoghi mi piacerebbe andare

6. vse prej kot meno che:
ravnal si vse prej kot olikano ti sei comportato meno che civilmente

vsebin|a ženski spol (-e …) der Inhalt (črevesna Darminhalt, miselna Denkinhalt, učna Lerninhalt, Lehrinhalt, življenjska Lebensinhalt, besede Wortinhalt, sodbe Urteilsinhalt, torbice/žepov Tascheninhalt, želodca Mageninhalt), (vsebnost) der Gehalt (idejna Ideengehalt)
… vsebine Inhalts-
(določitev die Inhaltsbestimmung, pregled die Inhaltsübersicht, navedba, prikaz die Inhaltsangabe)
brez vsebine inhaltslos, (prazen) ohne Gehalt
v odnosu do vsebine inhaltsbezogen
po vsebini inhaltlich
zmota o vsebini der Inhaltsirrtum

vsesplôšen (-šna -o) adj. generale; universale; poliedrico, versatile:
prišlo je do vsesplošnega pretepa si accese una zuffa generale
vsesplošen talent un talento versatile

vstaja samostalnik
(množični upor) ▸ felkelés, lázadásNasilje Sirijo pretresa vse od vstaje proti režimu marca 2011. ▸ Szíriát a rezsim elleni, 2011 márciusi felkelés óta erőszak sújtja.
Povezane iztočnice: prva srbska vstaja, varšavska vstaja, velikonočna vstaja, ilindenska vstaja, novembrska vstaja

všéč

biti všéč to please
to mi je všéč I am pleased with it
všéč mi je... I like, I relish, I am pleased with, I am partial to, I am fond of, I love; it suits me, it is agreeable to (ali convenient for) me
kakor ti je všéč as you please, as you like
to mi ni všéč I don't like it, it displeases me, I am loath to..., I abhor..., I detest
kako ti je všéč ta barva? how do you like this colour?

vštéti to reckon in; to include

vštét included
do vštétega petka to Friday inclusive

vštéti inclure (ali comprendre, englober) dans un compte

vštet y compris, inclus
ne vštet non compris
do vštetega 31. decembra jusqu'au 31 décembre compris (ali inclus)

vtíkati se to meddle (v in, with) to interfere (v kaj with something)

on se v vse vtika, kar se ga ne tiče he is always interfering he is a busybody
ne vtikaj se v stvari, ki se te ne tičejo! don't meddle with things that do not concern you!
vtíkati se se v politiko to meddle in politics
v to se nočem vtíkati se I don't want anything to do with it

vtís impression; impress; sensation; effect; tiskarstvo stamp, imprint; mark

trajen (globok) vtís lasting (deep) impression
(ne)ugoden vtís (un)favourable impression
biti pod vtísom, da... to be under the impression that...
imam vtís, da... it is my impression that...
imel je vtís, kot da... he had the impression that...
dajati vtís to give an (oziroma the) impression
dobiti, imeti dober vtís o čem to be favourably impressed by something
napraviti vtís na koga to impress someone, to leave an impression on someone
novica, vest je napravila zelo velik vtís the news created a sensation (ali a stir)
predstava je napravila name globok vtís the performance made (ali produced) a profound impression on me
name je napravilo vtís... I was impressed by...
storiti kaj, da bi napravili vtís to do something for effect
zapustiti neizbrisen vtís to leave one's mark (on)

vuelta ženski spol obrat, ovinek; povratno potovanje; kratek sprehod (vožnja); povračilo; protiusluga; prekuc, kozolec; hrbtna stran; (pre)oranje; udarci, batine; (šport) runda; (pre)obrat, sprememba; nahrulitev

vuelta del año letni obrat, novo leto
vuelta de (la) campana (fig) prekuc, kozolec
vuelta en coche sprehod s kočijo (avtom)
vuelta al mundo potovanje okoli sveta
vuelta al trabajo obnovitev dela
vuelta del trabajo vrnitev z dela
gastos de vuelta povratni stroški
otra vuelta (Am) spet, še enkrat; drugič
¡otra vuelta! že zopet! vedno ista pesem!
a vuelta ob vrnitvi; okrog; hkrati z, obenem z
a vuelta de Navidad okrog božiča
a vuelta de correo z obratno pošto
a vuelta de dado na slepo (srečo), približno
a vuelta de ojo kot bi trenil
a la vuelta na povratnem potovanju; na hrbtni strani
suma a la vuelta za prenos (v trgovskih knjigah)
a la vuelta de na poti v
a la vuelta de pocos años čez nekaj let
a la vuelta de la esquina (fig) okrog vogala, čisto blizu
a la vuelta encontrará V. na drugi strani boste našli
¡a la vuelta te espero! (fam) kmalu se zopet vidimo!
a mi vuelta ob moji vrnitvi
de la vuelta (trg, Am) prenos
¡hasta la vuelta! do svidenja!
¡vuelta a empezar! še enkrat začeti!
¡vuelta a (ali con) lo mismo! vedno isto! vedno ista pesem!
¡vuelta! (voj) na levo krog!
dar la vuelta (a) obrniti; komu hrbet obrniti
dar la vuelta a un país deželo popolnoma prepotovati
dar una vuelta izlet ali kratko potovanje napraviti; iti na sprehod; (fig) spremeniti se
dar una vuelta de campana kozolec napraviti, prekucniti se
dar una vuelta a la llave ključ zavrteti v ključavnici, zakleniti
dar una vuelta a uno (fig) koga prebunkati
dar media vuelta obrniti se
dar de vuelta dati nazaj (drobiž pri plačanju)
estar de vuelta vrniti se, vračati se
ya estoy de vuelta sem že nazaj
no tiene vuelta de hoja, ya no tiene vuelta (fig) ne da se nič (več) spremeniti, temu se ne da pomagati
a vueltas tu pa tam, včasih
a vueltas de razen; okrog
a pocas vueltas v kratkem času; brez obotavljanja
andar en vueltas y revueltas (fig) vse možne ovinke delati
andar a vueltas con (fig) ne si vedeti pomagati
andar a las vueltas de alg. (fig) iti za kom, slediti komu
andar en vueltas (fig) izgovore iskati, izgovarjati se
buscarle a uno las vueltas (fig) čakati na priložnost, da koga prevaramo
coger las vueltas (a) (fig) koga spregledati, spoznati njegove načrte
dar vueltas a un asunto (fig) premlevati neko stvar, premišljevati
dar vueltas a la manivela vrteti ročico
dar vueltas por la calle iti gor in dol po ulici
dar cien vueltas a uno (fig) koga zelo prekašati
la cabeza me da vueltas v glavi se mi vrti
guardar las vueltas (fig) varovati se, paziti
tener vueltas muhast biti

vulgāris (volgāris) -e, adv. vulgāriter (vulgus, volgus) pravzaprav prostaški, drhalski, od tod

1. navaden, običajen, vsakdanji, splošen, občen, splošno (obče) znan, preprost, vulgáren: hominum consuetudo, opinio Ci., liberalitas Ci. do vseh, commendatio Ci. ep., artes (opravila) Ci., nihil tam vile neque tam vulgare est Ci., exordium Corn., coetusque vulgaris … spernit H., verba, vocabula Q., cotidianus et vulgaris exitus Sen. ph., forma Plin., illa vulgaria: „quid agis?“ Plin. iun. tisti vsakdanji pokloni, vulgaria patrum consulta T.; vulgare est z inf. navadno (običajno) je, nekaj navadnega (običajnega) je: Plin.; kot adv.: Eccl., Aur. idr., vulgariter scribere Ci. ep., vulgariter eligere, dare Plin.; kot subst.
a) vulgārēs -ium, m navadni ljudje, navadno ljudstvo, prostaki: sicut vulgares dicunt Aug.
b) vulgāria -ium, n navadne stvari (reči), navadno: anteponantur … rara vulgaribus Ci., ieiunus raro stomachus vulgaria temnit H.

2. occ. (o vlačugah) javna, podla, malopridna: scortum Ci., puellae O. vlačuge, mulier Suet.

vulkan samostalnik
1. (gora, iz katere prodira lava) ▸ vulkán, tűzhányóObenem je eden najbolj aktivnih vulkanov na svetu, saj pride do izbruhov vsakih šest do sedem let. ▸ Egyben pedig az egyik legaktívabb tűzhányó a világon, hiszen hat-hét évente kitör.
Ko na Havajih izbruhne vulkan, to ljudi zbliža. ▸ Amikor Hawaiiban kitör a vulkán, az emberek közelebb kerülnek egymáshoz.
Sopomenke: ognjenik
Povezane iztočnice: podmorski vulkan, podvodni vulkan, ščitasti vulkan

2. (nekaj silovitega) ▸ tűzhányó, vulkánČeprav je navzven tiha, je pravi vulkan. ▸ Bár külsőre nyugodt, valóságos vulkán rejtőzik benne.
Igralec, ki navzven deluje mirno, skriva v sebi pravi vulkan čustev. ▸ A színész külsőre nyugodt, bensőjében azonban érzelmek tűzhányója rejlik.

vuōto

A) agg.

1. prazen; nezaseden:
botte vuota prazen sod
a mani vuote ne da bi kaj dosegel
a stomaco vuoto tešč
testa vuota puhloglavec
rimanere con le tasche vuote ostati praznih rok

2. pren. prazen, puhel:
discorsi vuoti prazno besedičenje

B) m

1. fiz. vakuum:
sotto vuoto vakuumsko shranjen, konzerviran (preparat, proizvod)

2. aero
vuoto d'aria zračna luknja, zračni žep

3. praznina; vrzel; prazno:
cadere nel vuoto pren. pasti v prazno, ostati brez odziva (besede, predlogi)
fare il vuoto intorno a sé pren. odvrniti, odvračati vse okoli sebe; do tal premagati, prekašati nasprotnike
fissare il vuoto strmeti v prazno

4. trgov. prazna embalaža, prazna posoda, prazna steklenica:
vuoto a perdere, a rendere embalaža, ki je ni treba, ki jo je treba vračati
restituire i vuoti vrniti prazne steklenice

5. pren. pomanjkanje; praznina, vrzel (tudi pren.):
vuoto di cassa blagajniški primanjkljaj, manko
vuoto di potere praznina v oblastnih strukturah
colmare un vuoto zapolniti vrzel
lasciare un gran vuoto pustiti veliko praznino (za seboj)

6. prazno, nepotrebno, jalovo:
assegno a vuoto nekriti ček
marcia, funzionamento a vuoto strojn. prosti tek
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
girare a vuoto strojn. teči v prazno; pren. biti jalov
scrivere a vuoto pisati brez odgovora; pren. pisati puhlosti
PREGOVORI: la natura aborrisce il vuoto preg. narava ne prenese praznine

vzdíh (-a) m sospiro; knjiž. alito:
vzdih olajšanja sospiro di sollievo
vzdih vetra alito di vento
pren. pomniti kaj do zadnjega vzdiha ricordare qcs. tutta la vita, fino in punto di morte

vzeti¹ [é] (vzamem) jemati

1. nehmen, -nehmen (dol hinunternehmen/herunternehmen, gor hinaufnehmen/heraufnehmen, iz hinausnehmen/herausnehmen, einer Sache entnehmen, iz rok abnehmen, narazen [auseinandernehmen] auseinander nehmen, nazaj zurücknehmen, proč wegnehmen, s seboj mitnehmen); tudi pravo an sich nehmen; iz kartona, paketa: auspacken, (einer Packung …) entnehmen
vzeti dopust Urlaub nehmen, sich beurlauben lassen, sich freistellen lassen
vzeti iz obtoka denar ipd.: einziehen, außer Kurs setzen
vzeti iz okvira aus dem Rahmen nehmen, ausrahmen
vzeti iz plenic auswickeln
vzeti iz prometa aus dem Verkehr nehmen/ziehen, vozilo: außer Dienst stellen
vzeti iz uporabe außer Gebrauch setzen
vzeti na svoja pleča krivdo ipd.: auf seine Rechnung nehmen, auf seine Schulter nehmen
vzeti nase krivdo ipd.: auf sich nehmen, auf seine eigene Kappe nehmen, dolgotrajne preiskave ipd.: auf sich nehmen, sich (Untersuchungen) unterziehen
vzeti posojilo eine Anleihe nehmen, na kaj: eine Anleihe nehmen auf, (etwas) belehnen
vzeti s seboj v grob mit ins Grab nehmen
vzeti v hrambo in Verwahrung nehmen
vzeti v komisijsko prodajo in Kommission nehmen
vzeti v najem mieten, anmieten
vzeti v račun (etwas) in Rechnung nehmen, kot staro za novo: in Zahlung nehmen
vzeti v rejo otroka: in Pflege nehmen
vzeti v službo koga (jemanden) anstellen
vzeti v sredo in die Mitte nehmen
vzeti v zakup (etwas) pachten, in Pacht nehmen, figurativno in Kauf nehmen
vzeti v zaščito in Schutz nehmen
vzeti zalet anlaufen, Schwung holen

2. zdravila: nehmen, einnehmen; prstne odtise: abnehmen, za preiskavo: nehmen, entnehmen
vzeti kri eine Blutprobe nehmen/entnehmen
vzeti vzorec eine Probe nehmen/entnehmen, ein Muster nehmen/entnehmen

3.
vzeti podkupnino Schmiergeld einstecken, sich bestechen lassen

4. figurativno nehmen, rauben (spanec den Schlaf)
vzeti čas Zeit rauben, Zeit kosten, veliko časa: zeitraubend sein
vzeti čast in dobro ime pravo die Ehre abschneiden
vzeti dar govora (jemandem) die Rede verschlagen
vzeti iluzije komu (jemandem) die Illusionen rauben
vzeti moči bolezen: an den Kräften zehren
vzeti sapo (jemandem) den Atem verschlagen
vzeti tek komu (jemandem) den Appetit verschlagen
vzeti veselje do komu (jemandem etwas) vermiesen/verleiden, (jemandem) alle/die Freude nehmen
vzeti voljo komu (jemanden) entmutigen
vzeti si življenje sich das Leben nehmen, sich umbringen

5.
figurativno vzeti besedo komu (jemandem) das Wort nehmen
vzeti besedo iz ust komu (jemandem) das Wort aus dem Mund nehmen, (jemandem) aus dem Herzen sprechen
vzeti si k srcu nasvet: beherzigen, (biti žalosten) sich (etwas) zum Herzen nehmen
vzeti kot (sprejemati) nehmen als, (sprijazniti se) (etwas) hinnehmen
vzeti na muho (jemanden) aufs Korn nehmen/ins Visier nehmen
vzeti ost čemu (einer Sache) die Spitze nehmen, den Stachel nehmen
vzeti pod drobnogled unter die Lupe nehmen
vzeti pot pod noge die Beine unter den Arm nehmen
vzeti pravico v lastne roke Selbstjustiz üben
vzeti resno ernst/wichtig nehmen
ne vzeti resno česa: nicht ernst nehmen, [leichtnehmen] leicht nehmen, auf die leichte Achsel/Schulter nehmen, koga: nicht ernst nehmen, nicht für voll nehmen
vzeti v misel in Betracht ziehen
vzeti v poštev berücksichtigen
vzeti v precep koga (jemanden) in die Schraube nehmen
vzeti si za zgled koga: sich (jemanden) zum Vorbild nehmen
vzeti za zlo (jemandem etwas) verdenken

6.
vzeti nedovoljena poživila dopen
vzeti mamila fixen
vzeti kokain koksen

7. za moža/ženo: heiraten, ehelichen

8.
vzemimo, da … vorausgesetzt, [daß] dass …, angenommen, [daß] dass …

9.
figurativno kjer nič ni, še vojska ne vzame wo nichts ist, hat der Kaiser sein Recht verloren
| ➞ → jemati¹

vzhòd east, East

sončni vzhòd sunrise
Daljni vzhòd Far East
Srednji vzhòd Middle East
Bližnji vzhòd Near East
na vzhòdu in the east
od vzhòda do zahoda from east to west
proti vzhòdu east, easterly, eastward(s)
biti obrnjen proti vzhòdu, gledati proti vzhòdu to look east
usmerjen proti vzhòdu eastward
od vzhòda, na vzhòd easterly