Franja

trāns-mittō (trā-mittō) -ere -mīsī -missum (trāns in mittere)

I. trans.

1. poslati (pošiljati), odpraviti (odpravljati) ali spraviti (spravljati) čez (skozi) kaj, preko česa, na drugo stran, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati): Pl., Col. idr., legiones Vell., pecora in campum T. spraviti (sc. čez vodovje), prepeljati, equitatum celeriter (čez reko) C., cohortem Usipiorum in Britanniam T., classem in Euboeam ad urbem Oreum L., magna classis in Siciliam transmissa L., Ligures in naves impositos praeter oram Etrusci maris Neapolim L.; pren.: bellum in Italiam L. ali cum opibus suis vitia quoque Romam Iust. zanesti (zanašati), vim in me T. uporabiti (uporabljati), poseči (posegati) po …

2. pustiti (puščati), spustiti (spuščati) čez ali skozi (kaj): equum per amnem L., exercitum per fines L. vojski dovoliti prehod čez ozemlje, ut vehem faeni large onustam transmitteret Plin., lucem Sen. ph. prepuščati, imbres Plin., Favonios Plin. iun., venenum transmisit alvo T. je dal od sebe, je vrgel iz sebe, je izbruhal; pren. prepustiti (prepuščati) = pozabiti (pozabljati): animo … transmittente quicquid acceperat Sen. ph. pozabljajoč, pozabljiv; occ.
a) prebosti (prebadati), pretakniti (pretikati), predreti (predirati) kaj s čim, zabosti (zabadati) kaj v kaj ali skozi kaj, vtakniti (vtikati) kaj skozi kaj: pectus cuspide Sil., pectus transmittit cuspis Sil., facem per pectus Sen. tr., acum duplicem muliebrem capillum ducentem Cels.
b) (po)čez (poprek) položiti (polagati): transmissum per viam tigillum L., super templum Augusti ponte transmisso Suet.

3. mimo pustiti (puščati): agmina Val. Fl., hastam Stat.

4. metaf.
a) prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), zaupati, preda(ja)ti, poveriti (poverjati), dati (dajati) v roke komu kaj: poma servis T., huic hoc tantum bellum Ci.
b) preda(ja)ti, preodda(ja)ti, odstopiti (odstopati), prepustiti (prepuščati): hereditatem filiae Plin. iun., munia imperii T., res matris alicui Ap.; z nakupom: ut illam transmittas sibi Pl.
c) posvetiti (posvečati): suum tempus temporibus amicorum Ci., vigiles operi noctes Suet.
d) „puščati mimo“ = prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), presta(ja)ti: tempus Plin. iun., quattuor menses hiemis inediā Plin., steriles annos Stat., ille, cui multi anni transmissi sunt Sen. ph. so prešla, secessūs voluptates Plin. iun. uži(va)ti, okusiti (okušati), discrimen (nevarnost, odločilni trenutek pri bolniku) Plin. iun., febrium ardorem Plin. iun.
e) ne (z)meniti se za kaj, ne ozreti (ozirati) se na kaj, vnemar pustiti (puščati), pri miru pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), opustiti (opuščati): apud quos inania transmittuntur T., Hypaepeni transmissi ut minus validi T., leo … imbelles vitulos transmittit Stat. se … ne dotakne, transmittere Gangem Cu. opustiti zavojevanje Gangesa, Iunium mensem T. pustiti, da preteče; poseb. v govoru izpustiti (izpuščati), ne omeniti (omenjati), ne vzeti (jemati) v misel (obravnavo, pretres, o(b)zir, poštev), ne meniti se za kaj, ne ozirati se na kaj, zamolč(ev)ati, (molče) preskočiti (preskakovati): Scaurum (sc. Vespasiani nomen) silentio T., sententiam silentio T., haud fas, Bacche, tuos tacitum transmittere honores Sil., qui in praeturā omnibus edictis sine honore ac mentione ullā eum transmiserat Suet. —

II.

1. intr. prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se, voziti se, peljati se, prevažati se čez, preko česa kam: Suet. idr., sin ante transmisisset Ci. ep., ab eo loco conscendi (sem se vkrcal), ut transmitterem Ci. ep., Cyprum Cu., inde transmittebam Ci., Uticam a Lilybaeo, ex Sardiniā in Africam L.; pass. impers.: in insulam transmissum est L.; metaf. (k drugi stranki, na drugo stran) prestopiti (prestopati): ad Caesarem Vell.

2. prekoračiti (prekoračevati), prečiti, prečkati, iti čez (preko) česa, preiti (prehajati) čez ali skozi kaj, prehoditi, prehite(va)ti, preleteti (preletati, preletavati), preteči (pretekati), (pre)pluti, preplavati, plavati čez kaj, preko česa (z acc. kraja, ki pa je zgolj odvisen od praep. trans): Alpes L., Hiberum L., Euphratem ponte T., fluvium nando Stat., lacum nando Sil., mare Plin. preplavati, tot maria Ci. (o osebah) prepluti, grues maria transmittunt Ci., cervi campum cursu transmittunt V., transmittere cursum (pot) V., murales fossas saltu Stat. preskočiti; pass.: quos (sc. sinūs) transmitti oporteret Ci. ep., flumen ponte transmittitur Plin. iun., transmisso amne Tigri T., clementi transmisso clivulo Ap.

3. čez kaj, skozi kaj, prek(o) česa vreči, metati, zagnati (zaganjati), pognati (poganjati): tectum lapide vel missili Plin., flumina disco Stat.; pesn. metaf.: quantum Balearica torto funda potest plumbo medii transmittere caeli O. premeriti.

transmu(t)er [trasmü(t)e] verbe transitif pretvoriti (en v), spremeniti

les alchimistes cherchaient à transmu(t)er les métaux vils en métaux nobles alkimisti so skušali spremeniti malovredne kovine v žlahtne kovine

transpirer [trɑ̃spire] verbe intransitif, verbe transitif potiti se, znojiti se; figuré priti na dan, razvedeti se

transpirer à grosses gouttes močnó se znojiti
il transpire des pieds nogé se mu znojé
prendre des bains de vapeur pour se faire transpirer jemati parne kopeli za znojenje
le secret a transpiré skrivnost, tajnost je prišla na dan
il transpirait des grosses gouttes debele kaplje znoja so tekle od njega

transport² [trænspɔ́:t] prehodni glagol
prevažati; prenesti, prenašati, transportirati, voziti, odposlati; odnesti; odvesti, deportirati
figurativno prevzeti, razburiti
zastarelo spraviti na oni svet

he was transported by joy bil je ves iz sebe od veselja
they stood transported with amazement stali so čisto prevzeti od začudenja

transport [trɑ̃spɔr] masculin prevoz, transport; promet; juridique prenos, odstop; commerce prenos, preknjiženje; figuré močno čustvo, navdušenje, razburjenje

transport aérien, par eau, par mer, par terre prevoz z letalom, po vodi, po morju, po kopnem
transport par route, routier prevoz po cesti
transport par chemin de fer, par voie ferrée, par wagon prevoz po železnici
transports pluriel en commun prevoz potnikov v javnih vozilih
transport de colère izbruh jeze
(médecine) transport au cerveau možganska kap
transport d'énergie prenos energije
transport container prevoz v kontejnerjih
(juridique) transport sur les lieux ogled na (samem) mestu, kraju
frais masculin pluriel de transport prevozni stroški
compagnie féminin, société féminin de transport prevozna družba
courroie féminin de transport tekoči trak
entrepreneur masculin de transport prevoznik, spediter
moyen masculin de transport prevozno sredstvo
on a accueilli la nouvelle avec des transports d'enthousiasme novico so sprejeli z velikim navdušenjem

trapelare¹ v. intr. (pres. trapelo)

1. pronicati:
il sole trapela da uno spiraglio sonce pronica skozi režo

2. pren. pricurljati, priti na dan:
nonostante la grande segretezza sono trapelati vari particolari della faccenda kljub veliki tajnosti so o aferi pricurljale na dan razne podrobnosti

trapezophoron -ī, n (tuj. τραπεζοφόρον) opora mize kot okrasek, za katerega so starodavniki pogosto uporabljali kipe, nosilec (opornik) mize, mizonosec, mizodržec: Paul. (Dig.), quod tibi destinaras trapezophorum, si te delectat, habebis Ci. ep.

travōlgere^* v. tr. (pres. travōlgo)

1. pomesti, odnesti, odstraniti:
travolgere gli occhi zavijati oči
travolgere il senso potvarjati smisel

2. ekst. s seboj potegniti; odvleči; pren. pogubiti, pogubljati

3. pren. premagati, premagovati:
gli attaccanti travolsero le ultime resistenze napadalci so premagali zadnji upor
lasciarsi travolgere dall'ira, dalla passione prepustiti se navalu jeze, strasti

tréba adj. inv. (v predik. rabi)

1. bisognare, occorrere, convenire, essere necessario:
pšenica je zrela in jo je treba požeti il grano è maturo e bisogna mieterlo
naj prižgem luč? Ni treba accendo la luce? Non è necessario
včasih je treba pogoltniti žalitev talora conviene ingoiare il rospo

2. (za izražanje omiljene zahteve) bisognare:
konec klepetanja, treba je delati basta con le chiacchiere, bisogna lavorare

3. essere necessario, esserci bisogno; occorrere:
dežuje, ko je najmanj treba piove quando meno ce n'è bisogno

4. aver bisogno:
povej, česa mu je najbolj treba dimmi di che cosa ha più bisogno

5. kot je treba, kakor je treba come si deve, come si conviene; comme il faut:
postrežba kot je treba un servizio perfetto, come si deve
samo še tega je bilo treba questa proprio non ci voleva
fant kot je treba un ragazzo perbene
meni ni treba tega praviti (lo so) non occorre che me lo racconti
pren. če ne bo hujše, še umreti ne bo treba il diavolo non è così brutto come lo si dipinge

treba (je) [é]

1. (moraš) paziti/piti dovolj tekočine/biti pozoren: man [muß] muss (viel trinken), es [muß] muss (viel getrunken werden)
treba (je) bi bilo man [müßte] müsste, ich [müßte] müsste …
treba (je) je bilo man [mußte] musste
treba (je) bo man wird … müssen

2. (potrebno je) es ist nötig/notwendig, man braucht
če bo treba (je) sollte es notwendig sein
če bo treba (je), lahko … nötigenfalls/notfalls kann ich …
ni treba (je) povedati/plačati …: du brauchst nicht zu erzählen/ zahlen …
ni mi treba (je) … ich habe es nicht nötig zu …
samo še tega je bilo treba (je)! das hat uns gerade noch gefehlt!, auf das/den haben wir gerade gewartet
treba (je) je počakati es bleibt abzuwarten

3. (potrebuješ) česa: nötig sein, notwendig sein, brauchen (dosti naporov, volje, energije, sladkorja dazu ist viel Mühe/Bereitschaft/Energie/Zucker nötig/notwendig, dazu braucht man viel …)
za to je treba (je) dosti poguma dazu gehört viel Mut

4.
treba je česa komu brauchen (za to nam je treba prostora dafür brauchen wir Platz; ni mi treba (je) toliko prostora ich brauche nicht [soviel] so viel Platz)
ali je bilo tega treba (je) hat das sein müssen?

5. moralno: man soll
treba (je) je kaj storiti - država, družba ipd.: es gilt zu …
(čas je) es ist (die) höchste Zeit, es ist an der Zeit

6.
kot je treba (je) wie es sich gehört, richtig, regelrecht, ordentlich

7.
kar je treba (je) opraviti/plačati … anfallend
ki ga je treba (je) prijaviti meldepflichtig, anzeigepflichtig
za kar je treba (je) plačati davek/carino/pristojbino steuerpflichtig/zollpflichtig/ gebührenpflichtig
ki ga je treba (je) revidirati/popraviti/zdraviti revisionsbedürftig/reparaturbedürftig/ behandlungsbedürftig
ki ga ni treba (je) likati bügelfrei

Trebōnius 3 Trebónij(ev), ime rimskega rodu; poseb. znani so:

1. C. Trebonius Gaj Trebonij, rimski vitez: C.

2. neki drugi C. Trebonius Gaj Trebonij: Ci.

3. njegov istoimenski sin, Cezarjev legat v Galiji in Ciceronov prijatelj: C., Ci., Vell.

4. neki (sicer neznan) razuzdanec: H.

trechedipnum -ī, n (gr. τρεχέδειπνος -ον k pojedini tekoč (= hiteč)) trehedípnon = lahka moderna obleka, v kateri so rimski gizdalini hodili v goste, obedna obleka: rusticus ille tuus sumit trechedipna, Quirine, et ceromatico fert niceteria collo Iuv.

tree [tri:]

1. samostalnik
drevo; steblo, deblo
zastarelo križ, vislice
tehnično gred, vreteno

tree of bearing age rodovitno drevo
tree of knowledge of good and evil Biblija drevo spoznanja
tree calf fino telečje usnje za vezavo knjig z liki, podobnimi steblom
boot tree kopito za škornje
cross trees navtika lesen križ na vrhu jambora
family tree, genealogical tree rodovnik
rose tree rožni grm
at the top of the tree figurativno na največjem položaju v svojem poklicu
to be up a tree pogovorno, figurativno biti v stiski, v škripcih, v brezizhodnem položaju
he cannot see the wood for the trees figurativno zaradi dreves (od samih dreves) ne more razpoznati gozda
as the tree is, so is the fruit jabolko ne pade daleč od drevesa

2. prehodni glagol
pognati, spoditi (žival) na drevo; dati na kopito
figurativno, pogovorno spraviti v škripce, v stisko, v težave (koga)

the dog treed the squirrel pes je prepodil veverico na drevo

treffen (traf, getroffen)

1. zadeti; jemanden (bestürzen) prizadeti; Vorwürfe: leteti na

2. (begegnen) srečati (koga), treffen auf naleteti na (koga/kaj), Sport srečati se z; sich treffen srečati se, öfter: srečavati se

3. sich treffen primeriti se; sich gut treffen biti kot nalašč

4. es gut treffen dobro naleteti; es gut getroffen haben biti na dobrem; ein Abkommen treffen dogovoriti se, sporazumeti se; Anordnungen treffen odrejati, odrediti; Anstalten treffen zu pripravljati se na; eine Auswahl treffen izbirati, izbrati; ihre Blicke treffen sich srečata se s pogledi; eine Entscheidung treffen odločiti se, sprejeti odločitev; eine Vereinbarung treffen dogovoriti se, sporazumeti se; Vorbereitungen treffen für pripravljati se na; Vorsorge treffen poskrbeti (za); wie es sich so trifft! kakšno naključje!

trempe [trɑ̃p] féminin kaljenje (jekla); drozga; figuré močna volja, prekaljenost, kov; populaire batine

ils sont de la même trempe sta, so istega kova, značaja, narave

trener samostalnik
(kdor trenira športnike) ▸ edzőReprezentančni trenerji so zelo zadovoljni z dosedanjimi pripravami in zagnanostjo tekmovalcev, a pravi pokazatelj dela bodo tekme na snegu. ▸ A válogatott edzői nagyon elégedettek az eddigi felkészüléssel és a versenyzők lelkesedésével, de a legjobban majd a havon zajló versenyek tanúskodnak a munkáról.

trenut|ek moški spol (-ka …) der Augenblick, der Moment; der Zeitpunkt (napačni/pravi der falsche/richtige Zeitpunkt)
svetel trenutek der Lichtblick, ein lichter Augenblick
šibek trenutek eine schwache Stunde
trenutek resnice die Stunde der Wahrheit
trenutek strahu die Schrecksekunde
trenutek zaslepljenosti die Blindsekunde
vsak trenutek alle Augenblicke, jeden Augenblick
zadnji trenutek/v zadnjem trenutku im letzten Augenblick
Trenutek!/Samo trenutek! Moment mal!
do tega trenuta bis zur Stunde, bis jetzt
zahteva trenutka ein Gebot der Stunde
na trenutke momentweise
v trenutku se spremeniti ipd.: auf einen Schlag/mit einem Schlag, eher man bis drei zählen kann, kaj narediti: im Nu
izbrati pravi trenutek den richtigen Augenblick wählen
ne zapustiti niti za trenutek koga (jemandem) nicht von der Seite weichen
prišel je tisti trenutek es ist [soweit] so weit

trepidō -āre -āvī -ātum (trepidus)

1. capljati, cepetati, utripati, sem in tja se obračati, preobračati se, nemirno se gibati, biti nemiren, bati se, plašiti se, biti plašen (boječ), strahoma početi kaj: avis laqueo capta trepidat O., nudos quatit (sc. Icarus) lacertos et trepidat O., pennā fugiunt trepidante columbae O. z vihravim frfotanjem, strepitu trepidante equo L. ker se je plašil, pectus trepidat O. utripajo, exta trepidantia O. utripajoče, aqua (lympha) trepidat per rivum H. hiti, urno žubori, trepidant flammae H. brlijo, plapolajo; pren.: trepidavit aetas octavum claudere lustrum H. je hitela (se ji je mudilo) končati.

2. metaf.
a) biti neodločen, omahovati, kolebati, obotavljati se, pomišljati se: inter fugae pugnaeque consilium L., per alia atque alia consilia trepidans L., inter scelus motumque T.; z acc. = bati se, plašiti se česa, biti v strahu pred čim: occursum amici, arundinis umbram Iuv., lupos Sen. tr., divina praesagia Ap.; z inf. = obotavljati se, bati se: ne trepidate meas defendere naves V., non tu certae trepidas occurrere morti Stat., nec trepidat sacram spectare formam lumine lubrico (s pohotnim očesom) Prud., non trepidat calumniari Aug., quo transire trepidabam Aug.; s finalnim stavkom = bati se: trepidat, ne suppositus venias Iuv.
b) α) (plašno) tekati sem in tja, pretekati, vseprek hiteti, begati, vihrati, dirjati, rojiti: trepidare et concursare C., trepidari sentio et cursari rursum prorsum Ter., vigiles excitati tumultuari, trepidare, moliri portam L., prout sonuit acies, terrent trepidantve T., haud decoro proelio trepidare L., Romani trepidare ad arcem S. so hiteli vsevprek, ad arma L., circa signa L. v prvih vrstah omagovati, victi mures trepidant circum cavos Ph. tekajo okoli, trepidabant circa advenam L. so tekali okoli … , so obsipali … ; poseb. z abl. causae: trepidare metu V. ali formidine O. β) (od) veselja hiteti, biti nagel, poskakovati: hic neque more probo videas nec voce serenā ingentes trepidare Titos Pers., trepidare laetitiā Arn.; impers.: totis castris trepidatur C. v vsem taboru je zmešnjava (metež), cel tabor je na nogah. γ) occ. biti zmeden, biti zbegan, biti razburjen, biti vznemirjen: vides trepidantem morte futurā O., ut ille trepidabat, ut festinabat Pl. Od tod adj. pt. pr. trepidāns -antis razburjen, vznemirjen, nemiren, zmeden, zbegan: promissis immodicus, ut natura trepidantium est T.; adv. trepidanter plašno, boječe: trepidanter effari Suet., omnia trepidantius timidiusque agere C.

trésti to shake; to agitate, (močnó) to toss; to jog, to joggle

trésti se to shake, to tremble, to shiver; to vibrate; to quiver (od with); (voz) to jolt
roke se mu tresejo his hands shake
mraz me trese I shiver with cold
dvorana se trese od... the hall shakes with...
hiša se je tresla od eksplozij the house shook with the explosions
trésti se od besa to quiver with rage
trésti se od mrzlice to shake with fever
trésti se kot šiba na vodi to tremble like a leaf
vsi se tresejo pred njim every one trembles before him (ali is scared of him)
trésti se od mraza to shiver (ali to shudder) with cold
hlače so se mi tresle (figurativno) I had my heart in my mouth, I shook in my shoes
tresel se je od smeha his sides shook with laughter, he shook with laughter
trésti se po vsem telesu to tremble in every limb, to tremble all over, to be all of a shake
tresti se od strahu to tremble (ali to shake) with fear

tréti (trèm)

A) imperf.

1. schiacciare, tritare:
treti lešnike, orehe schiacciare le nocciole, le noci
treti sol v možnarju pestare il sale nel mortaio

2. strofinare, sfregare:
treti otrple mišice strofinare i muscoli irrigiditi

3.
treti konopljo scavezzare, fiaccolare la canapa
treti lan scotolare il lino

4. pren. gravare, soffocare, assillare:
tarejo ga dolgovi è gravato dai debiti
tre ga skrb za otroke è preoccupato per i figli
treti revščino fare la fame, vivere in miseria, nelle ristrettezze, nell'indigenza
znati kaj več kot hruške peči in orehe treti sapere un sacco di cose, essere bravo in tante cose

B) tréti se (trèm se) imperf. refl.

1. aderire (stretto)

2. pren. (gnesti se) pigiarsi, accalcarsi; brulicare:
ljudje so se trli v kino la gente si accalcava davanti al cinematografo
(s smiselnim osebkom v rodilniku) na obali se tre turistov sulla costa c'è calca di turisti

C) tréti si (trèm si) imperf. refl.
treti si glavo preoccuparsi