Franja

Eryx -ycis, m (Ἕρυξ) Erik,

1. gora na zahodni sicilski obali s prastarim Venerinim svetiščem in bogoslužjem. Ob zahodnem vznožju gore istoimensko mesto, porušeno v prvi punski vojni: N., V., L., O. idr. Gora se imenuje tudi Erycus mons Eriška gora: Ci., L. fr., T.

2. heros eponymos tega kraja, sin Venere in argonavta Buta (Būtēs), znameniti rokoborec, ki ga je ubil Herakles, ko mu je hotel ugrabiti govedo iz Gerionove črede: V., O.

3. eden Perzejevih nasprotnikov: O.

4. ime nekega Indijca: Cu. (z acc. -ēn, nekateri pišejo Erix -icis) — Od tod adj. Erycīnus 3 eriški, iz Erika: vertex V., litora V. sicilsko, concha Pr. Veneri posvečena eriška bisernica, na kateri je po svojem rojstvu splavala na Ciper, Venus Erycina Ci., L., Suet., tudi samo Erycina -ae, f Eriška: Erycina ridens H., Erycina … monte suo residens O.; subst. Erycīnī -ōrum, m Eričani, preb. eriškega mesta: Plin.

escalón moški spol stopnica; službena stopnja; vojska vrstni red

en escalones stopničast
por escalones (Am) v presledkih, od časa do časa

escamoter [-te] verbe transitif spretno, rokohitrsko skriti; preslepiti; začarati; (skrivaj, zvijačno) spraviti stran; zmakniti, ukrasti; figuré hitro iti (quelque chose prek česa), obíti, izogniti se; aéronautique potegniti pristajalne naprave v letalo

escamoter quelque chose à quelqu'un (z zvijačo) dobiti, doseči kaj od koga
escamoter les difficultés obiti, izogniti se težavam
un voleur lui a escamoté son portefeuille tat mu je zmaknil listnico
escamoter une note au piano preskočiti, ne igrati note pri klavirju
escamoter un mot zelo hitro ali zelo tiho izgovoriti besedo (da je ne bi slišali)

ēscendō -ere -scendī -scēnsum (ē in scandere)

I. intr.

1. zlesti na kaj, v kaj, (s)plezati kam, (gor) stopiti na (v) kaj, vstopiti: quibus allevati milites facilius escenderent S.; escendere illic susum Pl., eo (tjakaj) L.; s praep.: ex alto puteo in summum Pl., in mālum alte Varr. fr., in mālum (navis) L., in tribunal L., ab urbe in arcem L., in equos L. zajahati, in rogum ardentem Ci., in currum Ci., in rostra Ci., in contionem Ci. ep., in navem N. na ladjo stopiti, vkrcati se; pren. povzdigniti (povzdigovati) se, povzpeti se: secundus (gradus), quo grammatica escendit antiqua Varr., escendere in caelum Pl., Ci., contemptus … supra non escendit L.

2. occ. z ladje na suho stopiti, od obale v notranjost dežele iti, potovati, korakati, stopati: escendere Delphos, Pergamum, Ilium a mari L.

— II. trans. zlesti, iti, stopiti (stopati) na kaj: Oetam O., equos S. konje zajahati, rogum Sen. ph., suggestum, rostra T., tribunal Amm.

escocido srbeč

las ojos escocidos de llorar od jokanja rdeče oči

escompte [ɛskɔ̃t] masculin odbitek, diskont, skonto, rabat, popust

accorder un escompte sur les prix dati, priznati popust pri cenah
faire l'escompte skontirati, odtegniti (de quelque chose od česa)

escribiente moški spol pisar; prepisovalec

calambre de (los) escribientes krč od pisanja

espalda ženski spol rama; hrbet

a la espalda (od) zadaj
acometer por la espalda od zadaj napasti
dar la(s) espalda(s) hrbet obrniti; v beg planiti
dar de espaldas na hrbet pasti
echar una cosa sobre las espaldas de alg. komu kaj naprtiti
echarse a las espaldas a/c nekaj na stran dati, namenoma pozabiti
echarse sobre espaldas a/c nase vzeti
hacer espaldas a alg. komu hrbet kriti
medirle a uno las espaldas pretepsti koga
tener guardadas las espaldas biti na varnem
a (las) espaldas de alg. komu za hrbtom

espérance [ɛsperɑ̃s] féminin upanje, up, nada; pričakovanje

pt šanse, upi (za dediščino)
espérances trompeuses iluzije
lueur féminin, rayon masculin d'espérance svit, žarek upanja
suprême espérance zadnje upanje
contre toute espérance proti vsemu pričakovanju
anéantir, briser, détruire les espérances uničiti upanje
avoir une espérance de réussite imeti upanje na uspeh
avoir des espérances imeti (dobro) upanje (o ženski) pričakovati otroka
dépasser les espérances preseči pričakovanja
donner de grandes espérances dajati veliko upanje
entretenir, nourrir des espérances gojiti upanje
vous êtes notre seule espérance vi ste naše edino upanje
fonder de grandes espérances sur quelque chose staviti veliko upanja na kaj, mnogo pričakovati od česa
mettre, placer ses espérances dans staviti svoje upanje v
ôter, perdre l'espérance (od)vzeti, izgubiti upanje
porter ses espérances sur quelqu'un staviti svoje upanje v koga

esperar upati, nadejati se, pričakovati; čakati; domnevati, misliti

esperar a alg. čakati koga
espero en su justicia de V. upam na Vašo pravičnost
hacer esperar mucho tiempo pustiti dolgo čakati
hacerse esperar pustiti se čakati
puedes esperar sentado na to lahko dolgo čakaš
es de esperar que upanje je, da ..., bržkone; predvidoma
contra lo esperado proti pričakovanju, nepričakovano
esperarse čakati, potrpeti
me lo esperaba de V. pričakoval sem to od Vas

esprit [ɛspri] masculin duh, duša; razum, pamet, bistroumnost, glava; smisel; bistvo; značaj; nagnjenje, mišljenje; namen; dar, sposobnost; grammaire pridih, aspiracija

dans l'esprit de la loi v duhu zakona
il est parti sans esprit de retour odšel je, ne da bi mislil na vrnitev
esprit d'attaque, de camaraderie, de commerce, de compétition bojevit, tovariški, trgovski, tekmovalni duh
esprit de clocher lokalni patriotizem, malomeščanstvo
esprit divin (religion) Bog
esprit d'entreprise, d'initiative podjeten, iniciativen duh
esprit-de-bois masculin lesni cvet, metilni alkohol
esprit d'épargne smisel za varčevanje
esprit d'équipe ekipni duh, čut solidarnosti
esprit de l'escalier počasna pamet
esprit follet škrat
esprit fort svobodomislec
esprit de justice smisel za pravičnost
esprit moutonnier čredni nagon
esprit national narodna zavednost
esprit de sacrifice požrtvovalnost
l'Esprit saint, le Saint-Esprit (religion) sv. duh
esprit de sel solna. kislina
esprit de suite doslednost; logično mišljenje
esprit de vengeance maščevalnost
esprit-de-vin masculin vinski cvet
évocation féminin des esprits zaklinjanje duhov
homme masculin d'esprit duhovit človek
large d'esprit velikopotezen
largeur féminin d'esprit liberalno mišljenje
mot masculin, trait masculin d'esprit duhovit domislek
présence féminin d'esprit prisebnost
simple masculin d'esprit bebec, naivnež
simplicité féminin d'esprit naivnost
où avais je l'esprit? (figuré) kje sem imel pamet?
avoir l'esprit bien fait biti pametna glava
avoir l'esprit ailleurs biti nepazljiv, misliti na kaj drugega
avoir de l'esprit biti duhovit
avoir de l'esprit au bout des doigts biti zelo spreten, ročen
avoir de l'esprit jusqu'aux bouts des doigts iskriti se od duhovitosti
avoir l'esprit à imeti veselje, nagnjenje, voljo za
avoir le bon esprit de biti dovolj pameten, da ...
n'avoir pas tous ses esprits ne biti čisto pri pravi (pameti)
avoir l'esprit dérangé imeti duševne motnje
avoir mauvais esprit biti uporen, trmast, svojeglav
calmer les esprits pomiriti duhove
se creuser l'esprit beliti, ubijati si glavo
croire aux esprits verjeti v duhove
être sain de corps et d'esprit biti telesno in duševno zdrav
être possédé du malin esprit biti obseden (od zlega duha)
faire de l'esprit duhovičiti, šaliti se
gagner l'esprit de quelqu'un pridobiti si zaupanje neke osebe
manquer d'esprit, d'à propos ne biti odrezav
ôtez-vous cette idée de l'esprit izbijte si to misel iz glave
perdre l'esprit izgubiti pamet, znoreti
rendre l'esprit izdihniti (dušo), umreti
reprendre ses esprits priti zopet k sebi
rester dans l'esprit ostati v spominu
tourner son esprit vers obrniti svojo pozornost na, k
trotter dans l'esprit (figuré) hoditi po glavi
cela me vient à l'esprit to mi pride na pamet
l'esprit est prompt, mais la chair est faible duh je voljan, a meso je slabotno

espuma(ra)jo moški spol sline

echar espuma(ra)jos de rabia peniti se od jeze

Ēsquilius 3 (ex in colere, prim. inquilīnus) predmesten, zunajmesten: mons Esquilius O. Eskvilinski grič z dvema vrhovoma, Kajspijem (Caespius) in Opijem (Oppius), severozahodno od rimskega mesta znotraj Servijevega obzidja (zdaj Sta. Maria maggiore). Subst. Ēsquiliae (slabše Ēxquiliae) -ārum, f Eskvilije, zunanje mesto ali vas na Eskvilinskem griču, vodnato in hladno: Varr., Ci., O., Suet., collis Esquiliarum L., Ēsqu. salubres H., atrae (prim. v nadaljevanju campus Esquilinus) H., aquosae Pr., gelidae Iuv. Od tod adj.

1. Ēsquiliārius 3 Eskvilijski: collis Esquiliarius (po drugih Esquiliarum) L.

2. Ēsquilīnus 3 Eskvil(ij)ski (eskvilijski): Varr., porta L., T., campus Ci., Suet. poljana ob Eskvilijah, sprva rimsko pokopališče, pa tudi morišče, od tod Esquilinae alites H. eskvilinski vrani, krokarji, veneficium H. iz mrtvaških kosti. Mecenat je pozneje dal tam zgraditi krasno palačo in spremenil ves kraj v čudovit vrt: H.; subst. Ēsquilīna -ae, f (sc. porta) Eskvilijska vrata: Ci.

ēssere^*1

A) v. intr. (pres. sono)

1. biti, obstajati:
Dio è Bog je
Dio non è Boga ni
bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni

2. živeti:
c'era una volta živel je nekoč
Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa

3. biti, zgoditi se:
sarà quel che sarà kar bo, pa bo
che sarà di me? kaj bo z mano?
che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?

4. biti, priti:
fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
ci sei? pren. pog. jasno?

5. biti; nahajati se, živeti v:
allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
essere al sicuro biti na varnem
essere nei guai biti v škripcih
siamo alle solite! pa smo spet tam!
essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
che ora è? koliko je ura?
da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra

6. biti (kot kopulativni glagol):
la balena è un mammifero kit je sesalec
come se niente fosse meni nič tebi nič

7. pog. tehtati:
il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo

B) (v raznih predložnih zvezah)

1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
essere in gran numero biti v velikem številu
essere in forse, in dubbio biti v dvomu
se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
essere di turno biti na vrsti
essere di Trieste biti iz Trsta
questo non è da voi to vam ni podobno
essere di ritorno vračati se
essere da più, da meno več, manj veljati

2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
non c'è nulla da dire ni kaj reči
c'è da piangere človek bi se zjokal

3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto

4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj

5. v. intr. impers.
è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
è come tu dici tako je, kot praviš
beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi

est [ɛst] masculin vzhod

à l'est de vzhodno od
vers l'est proti vzhodu
longitude féminin est vzhodna dolžina
vent masculin d'est vzhodni veter, vzhodnik
Berlin Est Vzhodni Berlin
Allemagne féminin de l'Est Vzhodna Nemčija

ēst m geogr. vzhod:
a est di vzhodno od

este, Este moški spol vzhod; vzhodni veter

al este, de(l) este vzhodno (de od)

estimar ceniti, čislati; oceniti, taksirati; meniti, misliti, smatrati

estimar conveniente smatrati za primerno
se lo estimo mucho zelo sem vam za to hvaležen, to je zelo ljubeznivo od vas
como mejor lo estime kot se Vam najbolje zdi
estimarse ceniti se, samoljuben biti

estrella ženski spol zvezda (stalnica); vetrovnica (na kompasu); (tisk) zvezdica; srečna zvezda, usoda; zvezdnik, -ica

estrella fija zvezda stalnica
estrella fugaz meteor, zvezdni utrinek
estrella de mar morska zvezda
estrella matutina, estrella del alba danica
estrella del Norte, estrella polar severnica
estrella de la pantalla, estrella de la película, estrella del film filmska zvezda
estrella vespertina, estrella de Venus večernica
cerveza Estrella vrsta španskega svetlega piva
tener estrella imeti srečo, biti rojen pod srečno zvezdo
levantarse a las estrellas napihovati se, ohol biti
levantarse con (las) estrellas zelo rano vstajati
poner a uno sobre (por) las estrellas koga v zvezde povzdigovati
querer contar las estrellas nečesa nemogočega se lotiti
ver las estrellas vse zvezde videti (od bolečine)

estremecer [-zc-] pretresti, prestrašiti

estremecerse zgroziti se, zdrzniti se, (s)tresti se
estremecerse de alegría skakati od veselja