Franja

hang on prehodni glagol
oklepati se, čvrsto se držati; ostati pri telefonu

to hang on by one's eyelids komaj se držati, figurativno viseti na nitki
to hang on like green death biti vztrajen, ne popustiti
to hang on by the skin of one's teeth vztrajati

Hannibal (Annibal) -alis, m Hánibal (Ânibal), punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Hannibal, okrog l. 265 poveljnik kartažanskega ladjevja pri Lipari, je zastonj skušal osvojiti Mesano, v kateri so se bili prebivalci (Mamertini) uprli, potem pa je branil Agrigent pred Rimljani; kasneje je bil usmrčen na križu: Val. Max.

2. Hannibal z Rodosa, drzen pomorski poveljnik, ki je v prvi punski vojni osvobodil hudo oblegani Lilibej; pri nekem poznejšem poskusu so ga Rimljani ujeli: L.

3. Hannibal, slavni sin Hamilkarja Barke, največji kartažanski vojskovodja, roj. l. 247; kot vrhovni poveljnik si je po l. 221 podvrgel Hispanijo do Ibera, osvojil grško naselbino in rimsko zaveznico Sagunt (l. 218) ter napadel Italijo. Po zmagovitih bitkah ob Ticinu in Trebiji (l. 218) ter ob Trazimenskem jezeru (l. 217) je Rimljane pri Kanah popolnoma porazil (l. 216). L. 207 so ga Kartažani iz Italije poklicali domov. L. 202 ga je Scipion (Afriški) premagal pri Zami v Afriki. L. 195 je pregnan iz Kartagine pribežal k Antiohu Velikemu, po bitki pri Magneziji (l. 190) pa k bitin(ij)skemu kralju Pruziji, ki ga je hotel izdati Rimljanom. Da ne bi prišel svojim sovražnikom v roke, se je (l. 183) zastrupil: Enn., Ci., N., H. idr. Do svoje smrti je ostal zaprisežen sovražnik Rimljanov, od tod apel. Hannibal Hanibal = nespravljiv —, zaklet sovražnik Rimljanov: novus Han. Ci., Mithridates, odio in Romanos Hannibal Vell., alter Hannibal Aur.

Opomba: Gen. Hannibālis: Enn., Varr. ap. Non.

hapern: es hapert mit/an šepa pri/z; woran hapert's? kaj ne gre?

hȁrač hȁrča m (t. hardž, ar.) zastar.
1. strošek, izdatek: harač za školu
2. snov, iz katere se kaj pripravlja, npr. jedila: ako se stavi lijep harač u pitu, pita je dobra
3. strojilo
4. obšivne vrvice na moški obleki: čohane čakšire sa svilenim -em
5. to mi nije u harač to me ne zanima

Härchen, das, (-s, -) dlačica; Härchen haben biti dlakav; kein Härchen krümmen ne skriviti lasu

hard¹ [ha:d] pridevnik
trd; trden; težak, težaven, naporen; žilav, zdržljiv, odporen; močan, silen; priden, delaven, zmožen; strog, nepopustljiv, neusmiljen; trd, mrzel, oster (podnebje)
ekonomija pod težkimi pogoji, oster, visok (cena); težko razumljiv, težko izvedljiv; preudaren, trd (gospodarstvenik); rezek, močen (pijača)
slovnica trd (glas, soglasnik)

to be hard on s.o. biti prestrog s kom
to be hard upon s.o. biti komu za petami
to be a hard case biti zakrknjen
hard of belief nejeveren
hard to believe težko verjeten
hard to imagine kar si kdo težko predstavlja
hard to please ki se mu težko ugodi
a hard blow težak udarec, silen udarec
as hard as brick trd kakor kamen
šport in hard condition v dobri formi
hard drinking pijančevanje
hard of digestion težko prebavljiv
to drive a hard bargain ne popustiti pri kupčiji
hard facts neomajna dejstva
hard fare slaba in nezadostna hrana
hard of hearing naglušen
hard of heart trdosrčen
to have a hard head preudarno razsojati
to have a hard row to hoe imeti težko nalogo
hard life težko življenje
hard lines težko življenje, težko delo, zla usoda
hard liquor močne (žgane) pijače
hard lot trda usoda
hard luck nesreča, "smola"
a hard luck story jadikovanje
a hard master strog gospodar
figurativno a hard nut to crack trd oreh
as hard as nails žilav, trd kakor drenov les, trd kakor kamen
hard rain močan dež
hard swearing kriva prisega
a hard saying težko razumljive besede; predpis, ki ga je težko izpolnjevati
hard times težki časi
hard task težka naloga
to try one's hardest pošteno se potruditi
hard up na tesnem z denarjem
hard work trdo, naporno delo
hard worker priden delavec

hare [hɛə] samostalnik
zoologija zajec

mad as a March hare brezglav, nor, divji
to run (ali hold) the hare and hunt (ali run) the hounds sedeti med dvema stoloma
hare and hounds igra, v kateri preganjani pušča sledi
first catch your hare then cook him ne delaj računov brez krčmarja

*hareng [arɑ̃] masculin slanik; populaire zvodnik

hareng frais, frit (ali grillé), mariné, salé (ali pec), saur (ali fumé) svež, ocvrt, mariniran, nasoljen, prekajen slanik
sec comme un hareng dolg in mršav, suh ko trska
serrés, pressés comme des harengs (en caque) stisnjeni ko slaniki (v sodu), ko sardine (v konservi)
la caque sent toujours le hareng (figuré) jabolko ne pade daleč od drevesa

*haricot [ariko] masculin fižol

haricots verts stročji fižol
haricot d'Espagne laški fižol
haricot en salade fižol v solati
haricots grimpants, nains visoki (preklasti), nizki fižol
haricot de mouton koštrunovina z repo in krompirjem; figuré glava
courir, taper sur le haricot na živce iti, nadlegovati
tu commences à nous courir sur le haricot avec les pleurnicheries! začenjaš nas dolgočasiti s svojim cmerjenjem!
toucher des haricots (populaire) dobiti nepomembno vsoto denarja
c'est la fin des haricots! to je konec vsega! to je katastrofa!
(populaire) des haricots! nič ne bo! ničesar ne boste dobili! zaman je bil ves trud!

hariolus (narečno fariolus) -i, m (prim. haruspex) vedež(evalec), prerok, vražar (večinoma v zaničlj. pomenu), predvsem vrsta ljudi, ki so v Rimu, poseb. na Velikem dirkališču, prerokovali iz zvezd tistim, ki niso mogli za nasvet vprašati ne zunanjih preročišč ne Kaldejcev (astrologov) ne haruspeksov, potem sploh vedež, tudi drobogledec: Pl., Ter., Enn., Ca., Corn., Ci., Ph., Iust., Ap., Vulg., Isid.

Opomba: Gen. pl. ariolûm: Ap.

harm¹ [ha:m] samostalnik
škoda, poškodba; krivica

pravno bodily harm telesna poškodba
to do harm to s.o. škoditi komu
there is no harm in ne škodi
where is the harm in? v čem je tu kaj slabega?
he meant no harm ni mislil nič slabega
out of harm's way na varnem

harmonie [armɔni] féminin harmonija, skladnost, ubranost, soglasje, sozvok; orkester na pihala; figuré izenačenost, enakomernost

en (bonne) harmonie složno, v slogi, v dobrem razumevanju
être en harmonie avec harmonirati z
manquer d'harmonie ne harmonirati, ne spadati skupaj
mauvaise harmonie nesoglasje, disharmonija
mettre en harmonie spraviti v soglasje

harmony [há:məni] samostalnik
harmonija, skladnost, ubranost; složnost, soglasnost; nauk o harmoniji

in (out of) harmony (ne)skladno
to sing in harmony mnogoglasno peti

*hasard [azar] masculin slučaj, naključje; stvar sreče; tveganje, nevarnost

hasard (mal)heureux (ne)srečen slučaj
de hasard slučajen
coup masculin de hasard slučajen dogodek
jeu masculin de hasard hazardna igra
à tout hasard na slepo, za vsak primer
au hasard tjavdan, na slepo
par hasard slučajno
par le plus grand des hasards na nenavaden način, kot po čudežu
(pur) effet masculin de hasard (prava) sreča, srečno naključje
laisser au hasard prepustiti naključju, sreči
je m'en remets au hasard prepuščam to naključju, sreči
parler au hasard govoriti tjavdan

Hase, der, (-n, -n) zajec (tudi Tierkunde); da liegt der Hase im Pfeffer v tem grmu tiči zajec; wie der Hase läuft kam pes taco moli; mein Name ist Hase, ich weiß von nichts nič nimam pri tem, nič ne vem!

hasenrein: nicht ganz hasenrein sein ne biti čisto v redu/čisto čist

hasn|iti (-e …) nutzen/nützen, hergeben (X nič ne hasne X nutzt/nützt nichts; X gibt nichts her; kaj mi to hasne? was nutzt/nützt mir das?, was habe ich davon?)

hásniti to be useful (ali of use ali of service ali of help); to serve, to be (ali to prove) profitable (ali advantageous ali serviceable ali good for ali helpful ali efficacious)

ne hásniti to prove useless (ali inefficacious ali abortive ali ineffectual ali inadequate ali fruitless); to be in vain

hasta do

hasta dentro de una semana šele v enem tednu
no me levanto hasta las ocho vstajam šele ob osmih
hasta después, hasta luego, hasta pronto, hasta más tarde na skorajšnje svidenje!
hasta una legua de allí kako miljo odtod
hasta más no poder v najvišji možni meri
se olvidó hasta decirle groserías spozabil se je tako daleč, da mu je rekel grobosti
le golpearon hasta matarle do smrti so ga pretepli
hasta que dotlej da, dokler ne
hasta que vuelva dokler se ne vrne
hasta que lo dijo dokler ni tega končno rekel

hasta -ae, f (prim. umbr. hostatu = lat. hastatos, umbr. anostatu = lat. non hastatos)

1. palica, drog, kol, ročník: pampinea h. O. trs, tirs (thyrsus gr. ϑύρσος), Bakhova palica, pampineis agitat velatam frondibus hastam O., pampineas gerunt … hastas V., cōmat virgineas hasta recurva comas O. paličica; occ. kopjišče: hastae gramineae Ci. (gl. grāmineus), hasta pura V., Pr., Iust. neokovano kopjišče, znak (gr. σκῆπτρον) božanstev, vladarjev in svečenikov, pa tudi častno darilo hrabrim vojakom: Suet., večkrat tudi samo hasta: hastae (sc. purae), vexillum, phalerae, alia militaria dona S., donatus est ab Apronio torquibus et hastā (sc. purā) T.

2. sinekdoha sulica, (metalno) kopje, oščep: hasta amentata Ci. in (pren.) amentatas hastas torquere oratoris lacertis Ci., hastā transfixus erat Ci., eminus hastis, comminus gladiis uti Ci., hastas (hastam Cu.) vibrare Ci., hastam evellere Ci., Cu., hastā proiectā N., h. ferrata L., infestā hastā V., hastam iacĕre V., T., hastam eminus conicere V., hastam in latus contorquere V., contorquere in hostīs hastam Sil., hastam speciosissime contorquere Q., hastam mittere, — dirigere in hostem O., aeratae (acutae, praeacutae) cuspidis hasta O., hastae cuspis Iust., extrahere e vulnere hastam Cu., praelongas hastas non protendere, non colligere T. ne naprej iztegovati, ne nazaj potegovati, h. militaris Suet., h. caelibaris (gl. caelibāris), hastae insistere Aur. na (ležečem) kopju stati; preg.: abiecit hastas Ci. „puško je vrgel v koruzo“ = pogum je izgubil, — mu je upadel, ne misli več na obrambo.

3. meton.
a) (javna) dražba; kadar so vojni plen ali kako zasebno imetje javno prodajali ali dajali v zakup državne dohodke, so za označitev kraja in zakonite oblasti natikali sulico ali jo zasajali v zemljo, od tod: h. venditionis Ci., emptio ab hasta Ci., h. infinita Ci. neskončna dražba, hastam pro aede Iovis Statoris ponere (natakniti) Ci., cum Sulla hastā positā bona bonorum virorum in foro venderet Ci. kadar je … , ko je bil nataknil sulico (= … na javni dražbi), prodajal, ad hastam publicam numquam accessit N. nikdar se ni udeležil javne dražbe državnih dohodkov, tako tudi: ad hastam suam (= censorum) accedere L., sub hasta vendere L. ali hastae subicere Suet., Fl. na javni dražbi prodajati, sub hasta vēnire Fl., ex auctionibus hastae Suet. iz javnih dražb, ius hastae T. pravica javne dražbe, ad hastam locare Col.
b) tudi centumviri so natikali sulico, kadar so sodili: centum gravis hasta virorum Mart. sodišče centumvirov, — 100 mož, hastam centumviralem cogere Suet. sklicati sodišče 100 mož.

Opomba: Pisava asta zaradi napačnega izvajanja iz āstō, āre.