nūbēs -is, gen. pl. -ium, f
1. oblak, zlasti deževni oblak, oblačíca: Lucan., Val. Fl., Stat., Suet. idr., atra Pl., Lucr., Plin. iun., atra nubes condidit lunam H., nigra V., qui sub nube solem non ferunt Ci., in nubem cogitur aër V., aër concretus in nubes cogitur Ci., nubem pellere Ci. (Arat.), nube pulsā O., nubes fugare V., graves imbre nubes L., effusus nubibus imber V., sub nube V. v zraku, per nubem V. skozi zrak, caput attollere in nubes Sil. proti nebu; occ. oblak o tem, kar se kakor oblak dviga v zrak, npr. oblak prahu, prašína, oblak dima, val dima: n. pulveris V., L., Cu., Sil., Amm. ali n. pulverulenta V. ali pulverea n. Sil., interdumque (sc. Aetna) atram prorumpit ad aethera nubem V., fumus ingens velut quadam nube absconderat caelum Cu., Sabaeae nubes Stat. oblaki kadila.
2. metaf.
a) oblak = veliko število, (gosta) množica, tolpa, jata, krdelo: velut nubes levium telorum coniecta L., n. iaculorum Sil., armorum Stat., missilium, sagittarum Amm., raucarum volucrum V., factā nube V. po strnitvi v jato, V. (o pticah), lactea columbarum n. Prud., apium V., Sil. roji, locustarum L., peditum equitumque L., ut procul inmensam campo consurgere nubem … conspexit Lucan., alarum coniuncta signa … nube ipsā operient … equites equosque T., nubes densa Laconum Sil., Marmarica (= Carthaginiensium) n. Sil., atra belli (= vojske) n. Sil. (5, 376), bellorum pulverea n. Stat., Cocytia (= Harpyiarum) nubes (po nekaterih izdajah pubes) Val. Fl., n. ignium Amm.
b) motnost, medlost na kovinah in draguljih (prim. sl. „mát“): nubem discutere Plin., maculosa n. Plin.
c) tanko, prozorno ogrinjalo, tanka obleka: n. obsoleta Ps.-Q.
3. pren.
a) zakrivajoče zastiralo, koprena, zavoj: fraudibus obice nubem H.
b) (p)omračitev, zamračitev, zameglitev: Aus., Cl., timoris Lucan., meri Val. Fl. pijanost, soporis Val. Fl. zamračitev spanja, mortis Stat., frontis Stat. slepota, comae Stat. senca.
c) oblak resnosti ali žalosti na čelu, resnost, žalost: deme supercilio nubem H., hanc tristitiae nubem discutere Val. Max., nec nubem frontis amabat Sil.
d) žalosten položaj, žalostno stanje, žalostne razmere: rei publicae tenebrae, nubes, procellae Ci., pars vitae tristi cetera nube vacet O.
e) nastajajoča, porajajoča se nesreča: cladis Sil., belli Sil. (16, 645), Iust., nubem belli sustinere V. bojno grmenje.
f) oblak = nebistvena (nepomembna, nična) stvar: dum … nubēs et inania captet H.
Opomba: Nenavaden abl. sg. nūbī (v eliziji): ubi e nubi in nubem vis incidit ardens fulminis Lucr. — Star. soobl. nūbs, nūbis, f: L. Andr. ap. Serv., Aus., It., Iuvenc.
Zadetki iskanja
- nucula -ae, f (demin. nux) oreš(č)ek: tinguntur cortice earum lanae et rufatur capillus primum prodeuntibus nuculis; id conpertum infectis tractatu manibus Plin., Nucu[las Praenestinas antiqui appellabant,] quod inclusi a [Poenis Casilini famem nucibus sustenta]verunt: vel quod in e[orum regione plurima nux minu]ta nascitur Fest. — Kot nom. propr.
- nuculeus (dvakrat pri Pl.) in (sinkop.) nucleus -ī, m (demin. nux preko nucula)
1.
a) orehovo jedro, pa tudi užitno jedro drugih podobnih plodov: ampliores nucleo, magnitudine … abellani nuclei Plin., n. pinearum, nucum, olivarum, amygdalae Plin., allii Plin. česnov strok, n. pinei Cels., mella dari nucleosque iubet Mart.; preg.: nuculeum amisi, reliqui pigneri putamina Pl. jedro sem izgubil, a obdržal luščino, qui e nuce nuculeum esse (jesti) volt, frangit nucem Pl. = „komur je mar prida, se ne plaši truda“, kdor res želi uspeti, se za to potrudi.
b) pečka: mali Persici Cels., cerasi, acinorum Plin.
2. metaf.
a) jedro = notranjost, notrina kake stvari: gallae, murrae Plin., conchae Plin. = biser.
b) najtrše pri kaki stvari: Vitr., ferri Plin. jeklo, densante se pinguitudinis nucleo Plin. otrdlina, zatrdlina. - nudíti (-im)
A) imperf.
1. offrire, porgere, prestare, dare:
nuditi hrano in prenočišče dare vitto e alloggio
nuditi streho komu albergare qcn.
2. offrire, dare:
nuditi komu roko dare una mano a qcn.; chiedere la mano, chiedere in sposa
hiša nudi zavetje la casa offre riparo
nuditi povod za offrire lo spunto per
3. (z oslabljenim pomenom) dare; offrire:
nuditi razvedrilo dare, offrire svago
nuditi inštrukcije dare lezioni private
nuditi odpor opporre resistenza
nuditi pomoč offrire aiuto, soccorrere, aiutare
4. star. (siliti) stimolare, costringere
B) nudíti se (-im se) imperf. refl. offrirsi, presentarsi - nudo
A) agg.
1. gol, nag:
a piedi nudi bos
a testa nuda gologlav
mezzo nudo napol nag
nudo nato, nudo come un verme, nudo come mamma l'ha fatto popolnoma gol
2. pren. gol:
a occhio nudo s prostim očesom
dorso nudo neosedlan (konj)
spada nuda iz nožnice potegnjeni meč
terra nuda gola zemlja
3. pren. gol (brez okraskov, opreme):
appartamento nudo neopremljeno stanovanje
pareti nude gole stene
4. pren. gol, pristen, odkrit:
i nudi fatti gola dejstva
la verità nuda e cruda gola resnica
mettere a nudo razkriti, odkrivati
5. knjižno nemočen
B) m umet. akt - nūdus 3, adv. -ē (< *nou̯(e)dos iz indoev. *nōgu̯o- ali *nogu̯o-; prim. skr. nagná- = gr. γυμνός = sl. nag = hr. nâg = lit. núogas = let. nuôgs = stvnem. nackut = nem. nackt = ang. naked)
1. neoblečen, nag, gol: Ci. idr., homo Pl., nudo vestimenta detrahere (tudi preg. = nemaniču (revežu, siromaku) hoteti kaj vzeti) Pl., magna pars corporis nuda C., vidi … vadere … Canidiam pedibus nudis H. boso(nogo); z gr. acc.: nuda genu, nudus membra, tempora V. z razgaljenim kolenom, z razgaljenimi udi, z golimi senci, nuda pedem O. bosa, nudus omnia praeter pubem Amm. Od tod
a) lahko oblečen, v sami tuniki („srajci“): nudus arā, sere nudus! V., inermes nudique sub iugum missi L., iuvenis n. Petr., nudum aliquem offendere Aur.; enalaga: sudor nudus Q. nagih ljudi.
b) neoborožen, brez ščita, nezavarovan, nezaščiten: non nudus in servorum ferrum et manus incidisset Ci., n. corpus L., nudo corpore pugnare C. brez ščita, nudum et caecum corpus S. nezavarovani in slepi del telesa, tj. hrbet, n. dextra L. neoborožena, n. latus L. (s ščitom) nezavarovana (torej desna) stran, nudum erit latus? Sen. ph., n. terga L., Sil., nudi aut leviter armati Sen. ph., vires nudas movent in proelia Stat. bojujejo se neoboroženi, certamen n. Stat. brez orožja, fuga n. Vell., Sil. brez orožja.
c) (le o stvareh) gol, neporas(t)el, neporaščen, nepokrit, prost, nezaseden: ensis V., ferrum O., gladius Amm., colles L., cacumina L. brez trave, vertex V., campi O., Mel., arvum Cat., solum Cu., Cl., litora Stat., nemus Sen. tr. brez listja, caespes Suet. gola ruša, sedit humo nudā O. na golih (pustih) tleh, iacet nuda tellure cadaver Lucan., fundos nudos concedere Aur., silex nuda V. brez ruše, lapis omnia (gr. acc.) nudus V. okrog in okrog golo (neporaslo) kamenje, nudo sub aetheris axe V. pod golim (vedrim) nebom (nebesnim svodom), nudus iacebis in arena V. nepokopan, Claudiam nudam abici iussit Suet. nepokopano, ossa Cl. nepokopane, freta destituent nudos in litore pisces V. ki ne bivajo več v vodi, n. glacies L. brez snega, n. vina nezajeto v vrče, n. unda Sen. tr. brez vode, n. equi Sil. neosedlani, n. subsellia Ci. nezasedene, prazne.
2. metaf.
a) „ogoljen“ = oropan, oplenjen, prazen, brez česa, ki nima česa; abs.: domum eius … reddiderat nudam atque inanem Ci., nudum atque in causa destitutum videtis Ci., si nudus huc se Antonius conferet Plancus in Ci. ep. z nezadostnimi četami, z nezadostnim številom čet, manus, quibus vacuis et nudis in certamine utendum est Q.; z gen.: loca nuda gignentium S. brez rastlinstva, nudus arboris Othrys erat O., asperitas nuda quaestionum Q., nudus opum Sil. reven, mors famae nuda Sil. brez časti, vox nuda corporis Ap.; z abl.: urbs nuda praesidio Ci. ep., nudus agris, nudus nummis H., ducibus moenia nuda suis O., nudus thorace, telis, virtute, nudi frenis Sil.; z dat.: cetera nuda neci Val. Fl. izpostavljeno; z a(b): tam nuda res publica a magistratibus Ci., Messana ab his rebus nuda est Ci.
b) prazen, ničen: nudi conatus Sil. neškodljivi.
c) gol = neokrašen, neolepšan, nenakičen, naraven, preprost: commentarii (sc. Caesaris) Ci., libri Suet., capilli O., n. veritas H., Ap., Lact., Aug. gola, čista, nudissima veritas Cael., nudis rebus agere O. brez ovinkov (okolišev) ravnati, ne obotavljati se, n. nomina Q., verba Plin. iun. naravne, nezaodete, neprikrite, neolepšane, tj. nespodobne, opolzke, obscene, nude tradere Lact. brez leporečja, naravnost.
d) gol = sam, samo, zgolj, le: Icti., nuda ista si ponas Ci. če se zastavi vprašanje tako golo, hoc nudum reliquitur, possitne quis beatus esse … Ci. sedaj (pre)ostaja le še vprašanje, nuda Caesaris ira O. zgolj jeza, nič drugega kot jeza, nuda simplicitas operum nudum certamen, nomina nuda O., uxoris nudum nomen Iust., nudo homine contenta est Sen. ph., n. fides Val. Fl., artes Q., odia Stat., aper Mart.
e) gol in suh, reven, siromašen, potreben: n. equites Ci. ep., hunc (sc. Roscium) … nudum eicit domo Ci., nudus atque egens fugit Ci., nudus inopsque H.; enalaga: desertum nuda senecta premit O. n. senectus Iuv. - nūgātōrius (stlat. naugātōrius) 3, adv. -ē (nūgātor) gúmpast, bedast, áboten, absurden, omejen, nespameten, neumen, neslan, brezvreden, malovreden, brez vsebine, nepomemben, nekoristen, ničev, puhel: n. artes Pl., laži, boves, unguentum Varr., tota res nugatoria est Ci., mala nugatoriaque accusatio Ci., illud valde leve est ac nugatorium Ci., n. argumentationis genus Corn., nugatorium et inertem vocant Sen. ph., nugatorie responsum Corn., opinio, cantica Aug., nugatorium et inertem vocant Sen. ph.; subst. pl. n. nūgātōria -ōrum: nugatoria iniquitatis Aug.
- nújen (-jna -o) adj.
1. necessario, urgente, pressante:
nujna potreba bisogno urgente
nujen telefonski poziv chiamata telefonica urgente
imeti nujne opravke avere impegni urgenti
2. inevitabile, ineluttabile:
v takih razmerah je poraz nujen in queste condizioni la sconfitta è inevitabile
3. indispensabile, essenziale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
filoz. nujna lastnost qualità necessaria
med. nujna zdravniška pomoč urgenza
jur. nujni dedič erede legittimo, necessario; legittimario
jur. nujni delež legittima
nujno pismo raccomandata espresso - nullo
A) agg.
1. ničen, neveljaven:
scheda elettorale nulla neveljavna glasovnica
la sentenza è stata dichiarata nulla sodba je bila razveljavljena
2. šport
match nullo srečanje neodločeno
B) agg. knjižno noben
C) pron. knjižno nihče - númera (-e) f star. (število) numero:
hišna numera numero di casa
pren. to pa je druga numera questo è un altro paio di maniche - numéral, e, aux [nümeral, ro] adjectif števen
adjectif masculin numéral števnik
lettres féminin pluriel numérales črke, ki se rabijo pri rimskem štetju - numero m
1. mat. število:
numero algebrico algebrsko število
numero astratto, primo abstraktno število
numero atomico fiz. atomsko število
numero di Avogadro kem. Avogadrovo število
numero di bordo navt. borbeno število (članov posadke)
numero cardinale, ordinale kardinalno, ordinalno število
numero complesso kompleksno število
numero concreto imenovano število
numero decimale decimalno število
numero dispari neparno, liho število
numero pari parno, sodo število
numero frazionario odlomek
numero intero celo število
numero immaginario imaginarno število
numero irrazionale iracionalno število
numero di Mach fiz. Machovo število
numero di massa fiz. masno število
numero di matricola zaporedno število
numero d'ottano kem. oktansko število
numero periodico periodično število
2. številka:
numeri arabi, romani arabske, rimske številke
3. številka (stvari, osebe, ki se tako označuje):
via Dante, numero due Dantejeva ulica dve
il numero dieci sta meglio bolnik s postelje številka deset se bolje počuti
il numero venti è uscito gost iz sobe številka dvajset je šel ven
4. pren. množica; število (nedoločeno, določeno):
numero chiuso omejeno število
numero legale kvorum
senza numero brezštevilen, neštet, neskončen
sopra numero nadštevilen
fa solo numero pren. je samo številka, ne velja nič
5. vrsta, razred; stopnja:
un atleta numero uno izjemen športnik, šampion
un medico numero uno prvovrsten zdravnik
nemico pubblico numero uno javna nevarnost številka ena
nel numero dei più med pokojniki
essere ancora nel numero biti povprečnež
uscire dal numero izstopati, odlikovati se
6. številka (loterije):
dare i numeri pog. govoriti zmedeno, nejasno
7. trgov. številka:
portare scarpe numero 40 nositi čevlje številka 40
8. varietejska točka
9. številka (zvezka, publikacije):
numero unico posebna številka
10. jezik število
11. pren. pog. čuden tič, patron:
è proprio un numero tuo fratello tvoj brat je pa res čuden tič
12.
numeri pl. kvalitete, sposobnosti:
ha tutti i numeri per riuscire ima vse, kar potrebuje za uspeh - numerōsus 3, adv. -ē (numerus)
1. (mnogo)številen, množičen, mnog: partus, folia Plin., pubes Val. Fl., agmen reorum, domus (rodbina) Plin. iun., numerosa (= multorum) caedes Sil., n. amici Eutr., Pylioque veni numerosior aevo Mart., civitas, quae numerossisima … perhibetur T. najbolj obljudena, numerose loqui, dicere Tert. v množini; occ. obširen, obsežen, raznovrsten: hortus Col. poet. razsežen = poln gred, gymnasium numerosius laxiusque Plin. iun. z več oddelki (vadišči) in prostornejše, numerosius opus Q. raznovrstnejše vsebine, bolj pestro, bolj raznoliko, numerosa pictura Plin. z bogato štafážo (= s skupinami ljudi, živali idr.), z bogatim ozadjem, n. pictor Plin. v svojih slikah bogat s štafážo, numerosius dividere Plin., sententias versare quam numerosissime Q. kar najbolj raznovrstno.
2. (v mimičnem plesu, glasbi, pesništvu, govorništvu idr. umetnostih) po taktu (udarcih) umerjen, ubran, ritmičen, skladen, blagoglasen, harmoničen: numerosa brachia ducit O., ponere gressus numerosos O., si numerosum est id in omnibus sonis atque vocibus Ci., n. oratio Ci., Myron numerosior in arte quam Polycletus Plin. Miron je umetniško skladnejši kot Poliklet; fidiculae numerose sonantes Ci., sententia cadit numerose Ci., apte numeroseque dicere Ci.; occ.: n. Horatius O. ritmično ubran, bogat z metri (po mnogih metrih v odah), numerosior Asinius (sc. orator) T. bolj razčlenjen, bolj ritmiziran. - numerus -ī, m (< *nomeros < *nomesos, indoev. kor. *nem- šteti, urejati; prim. gr. νέμω delim, νομή razdelitev, νομός okraj, νόμος zakon, νόμισμα običaj, šega, odredba, običajna denarna valuta, lat. nummus, lit. núoma, nuõmas = let. nuõma obresti)
I.
1. del kake celote, člen, ud: perque suos intus numeros componitur infans O., animalia trunca suis numeris O., deese numeris suis O. pomanjkljiv, nepopoln biti, officium omnes numeros habet Ci. ima vse, kar je treba za popolnost, je dovršena, elegans omni fere numero poëma Ci. v vsakem oziru, v vseh ozirih; tako tudi: quid omnibus numeris praestantius? Q.; expletus omnibus suis numeris et partibus Ci. ali numeris omnibus absolutus Plin. iun. v vseh svojih delih polnokrven = popoln, dovršen, omnibus oratoriis numeris absolutus Q. v vsakem govorniškem oziru (= v vseh pogledih govorništva) dovršen, numerorum esse omnium Petr. popoln, dovršen biti.
2. occ. del kake enakomerno razdeljene celote
a) kakega meseca = razdobje, obdobje, dan: luna alternis mensibus XXX implebit numeros, alternis vere detrahet singulos Plin.
b) kake glasbe = glasbena razdelitev, glasbena razčlenitev, udarec, takt, mera, ritem, glas, ton, napev, melodija: histrio si paulum se movit extra numerum … exsibilatur Ci. če je prišel (padel) malo iz takta, extra numerum procedere Lucr., in numerum exsultare Lucr. ali brachia tollunt in numerum V. ali ad numerum motis pedibus O. po udarcih, po taktu, tris tantum ad numeros satyrum moveare Bathylli Pers., numeros memini, si verba tenerem V. napev, abloquitur numeris septem discrimina vocum V. = zaigra na svojo sedemstrunsko liro k taktu in napevu (plesalcev in pevcev), numeros intendere nervis V.; pl. numeri tudi o gibanju borcev, usklajenem po taktu: gibi, okreti, obrati, premiki, hod (hoja) po udarcih, po taktu: athleta, qui omnes iam perdidicerit a praeceptore numeros Q., numeri nexusque Sen. ph.; metaf. takt = red, pravilo: haec laudatio tibi procedat in numerum Ci. po taktu = v pravem redu, po volji, po godu, digerere in numerum (sc. carmina) V. v red spraviti, urediti, omnia sint paribus numeris dimensa viarum V. = razmik (presledek) med vrstami naj bo povsod enak, in numerum ali numero V. praviloma, redoma, ad numeros suos quidque exigere O. uravna(va)ti, urediti (urejati) vse po svojem pravilu, ibant aequati numero O. stopali so v enakem taktu, v enak korak, nil extra numerum fecisse H. ničesar netaktnega, ničesar nespodobnega.
c) v pesništvu člen verza, mera, ritem, verzna stopica, verzna mera, metrum, stih, verz: numeri ac modi Ci., bella quo scribi possent numero, monstravit Homerus H., (sc. Pindarus) numeris fertur lege solutis H. v pravil prostih ritmih, ritmih, ki so nevezani na pravila, anapaestus procerior quidam numerus Q., arma gravi numero ēdere O. v resnem metru, v šestomerih, v heksametrih; impares numeri O. elegijski verzi, elegijska dvostišja, elegični distihi, sex mihi surgat opus numeris, in quinque residat O.
d) v govorništvu umerjenost, mera, ritem, ubranost, skladnost, blagoglasje, harmoníja, harmóničnost: n. orationis (naspr. poëticus) Ci., ipsa membra sunt numeris vincienda Ci. se morajo vezati na ritem; (prim. še Ci. De oratore 3, 48). —
II.
1. število, številka nasploh: duo hi numeri Ci., n. minimus L., impar V., numero comprehendere res V. šteti, numerum inire C. prešte(va)ti, preračuna(va)ti, numerum interfectorum inire L. ali numerum copiarum inire Cu., numerum deferre C. ali exsequi L. število povedati, neque quam multae species nec nomina quae sint, est numerus V. ne da se (ni mogoče) prešteti, numerum subducere Cat.
2. (določeno) število: piratarum Ci., exercitūs numerus XII milium fuit N., supplevere ceteri numerum L., si suum numerum naves haberent Ci. svoje, tj. pravšnje število moštva; tako tudi: flecte ratem! numerum non habet illa suum O., ad numerum esse, mitti Ci. v polnem številu, polnoštevilen, obsides ad numerum miserunt C., ad eorum numerum Ci. v enakem številu, alios in numerum relinquere Sen. ph. da se izpolni (dopolni) število; pogosto v abl. limitationis numero po številu, po štetju, v vsem, vsega (vseh) skupaj: haec sunt tria numero Ci., oppida numero ad XII C., totidem numero C., numero quadraginta S., numero trecenti S., saepe numero C. često, pogosto.
3. konkr.
a) število, vrsta, množica, tolpa, krdelo: certus numerus nautarum Ci., maximus n. aratorum Ci. tolpa, numero copiarum fretus N., in hoc numero fuit N. med njimi, referre (sc. habere) in deorum numero Ci. šteti med bogove, navesti (navajati), omeniti (omenjati) med bogovi, bogovom prište(va)ti; toda: referre in deorum numerum Suet. uvrstiti med bogove, pobožiti, pobožanstviti, haberi in numero disertorum Ci. ali in septem sapientum numero N. biti prištevan komu, med koga, aliquem ducere in numero hostium C. šteti koga med sovražnike, qui in amicorum erant numero N. ki so bili izmed prijateljev, hunc ad tuum (= tuorum) numerum adscribito Ci. ep., adscribe me talem (= talium) in numerum Ci., legati ex suo (suorum) numero S. izmed svojcev, nec fuit in numero (sc. hominum) Lucr. ni nikdar živel, Phrahaten … numero beatorum eximit Virtus H.; (o snovnih, neštevnih stvareh) množina, obilica, (obilna) zaloga, kup, kopica: dico te … magnum numerum frumenti … Syracusis exportasse Ci., frumenti magnum numerum coëgit C., maximus vini numerus fuit Ci.
b) v cesarski dobi = vojaški oddelek (kot splošen izraz), oddelek vojske, krdelo, četa, večinoma v pl.: sparsi per provinciam numeri, multi numeri e Germania, numeri legionum T., distributi per numeros ali nondum distributi per numeros erant Plin. iun., revocare ad officium numeros Suet., multi numeri militum Ulp. (Dig.), militares numeri Amm. kohorte, milites, qui communem causam omnis sui numeri suscipit Amm.; pozneje numeri = cohortes: cohortes, quae nunc numeri nuncupantur Cass.
4. zgolj število (naspr. pravo bistvo, vrednost): nos numerus sumus H. „ničle“.
5. kot gram. t. t. število (ednina, dvojina, množina): Varr. in slovničarji, numeros, in quibus nos, singularem ac pluralem habemus, Graeci et δυικόν Q., est figura et in numero vel eum singulari pluralis subiugitur … vel ex diverso Q.
6. meton. večinoma v pl.
a) oštevilčene kocke: tres iactet numeros O., seu ludet numerosque manu iactabit eburnos O.
b) = gr. κατάλογος α) popis, spisek, imenik, seznam vojakov: nomen in numeros referre Plin. iun. vpisati v imenik vojakov, in numeris esse Icti. vpisan biti v vojaški imenik (v vojaško evidenco), in numeris esse desinere Dig. ne več biti vojak; extra numerum es mihi Pl. zame predstavljaš presežek, in metaf. = ti si zame postranska oseba (postranskega pomena), nate se ne oziram. β) zapis(ek), matična knjiga (matica, matrika), seznam, imenik civilnih in vojaških uradnikov: Cod. I.
c) matematika, astrologija: Sid. (Epist. 15, 79), Amm. (22, 16), cur Plato Aegyptum peragravit, ut a sacerdotibus barbaris numeros et caelestia acciperet? Ci., numeris sequentibus astra Stat.; pesn. tudi v sg.: Cl. (Mall. 130).
d) v sg. koledar: diei, quem quintum Iduum Augustarum numerus ostendit annalis Amm.
e) v sg. vrednost, ugled, veljava, sloves, položaj, mesto (ki ga kdo zavzema v kaki družbi): obtinere aliquem numerum Ci., nullo in oratorum numero Ci. neimeniten govornik, tuae coniugis pater homo nullo numero, nihil illo contemptius Ci., numero aliquo putare Ci. ceniti, čislati, hunc in numerum non repono Ci. ne jemljem v poštev, ne upoštevam, in aliquo numero et honore esse C. imeti nekaj ugleda in veljave (vpliva), nec fuit in numero Lucr.; v pl.: insignium numerorum tribuni Amm. z odličnimi (vojaškimi) čini; dvoumno: extra numerum es nihil Pl. (gl. zgoraj II., 6. b) α)); od tod abl. numero ali in numero z gen. = namesto koga, kot, za kaj: is tibi patris numero fuit Ci., in deorum numero venerandus Ci., privati militis numero N. kot navaden vojak (prostak), obsidum numero C. za talce, missis legatorum numero centurionibus C., deorum numero eos solos ducunt C. štejejo za bogove; occ. v sg. in pl. = dolžnost, služba, čast, dostojanstvo: verae vitae numeros modosque ediscere H., numeros sustinuisse novem O. (o telesni združitvi), ut suum munus numerum haberet O., quid iuvat … studia exercere Dianae et Veneri numeros eripuisse suos? O.
f) v pl. = tehtni vzroki, tehtni nagibi: alii quidam minores, sed tamen numeri Plin. iun. — Od tod adv. abl. numerō = po taktu, od tod
1. zdajci, takoj, prav, ravno, začasa, pravočasno, ob pravem času, zgodaj, hitro, urno: Caecil. fr., numero mihi in mentem venit Pl., neminem vidi, qui n. sciret Naev. ap. Fest., nimis n. Afr. fr., apes n. reducunt in locum unum Varr.
2. prezgodaj, prerano, prehitro: Acc. fr., Afr. fr., cur n. estis mortui? Pl., n. huc advenis ad prandium Pl. - nūncupō -āre -āvī -ātum (preko *nomo-capos iz nōmen in capere)
1. javno in slovesno izreči (izrekati), izjaviti (izjavljati), razglasiti (razglašati), napoved(ov)ati, najaviti (najavljati), navesti (navajati): verba legitima dedentium urbes n. L., haec … verbis quoque ipsis, ut tradita nuncupataque sunt, referre L., cum ex duodecim tabulis satis esset ea praestari, quae essent linguā nuncupata Ci. ustno napovedano (navedeno); occ.
a) zaobljube izreči (izrekati), narediti (delati), zaobljubiti (zaobljubljati) se: vota pro imperio suo communique re publica Ci., votis nuncupatis Ci. po slovesnih (za)obljubah, auspicati proficisci in Capitolium ad vota nuncupanda L., vota pro incolumitate exercitus n. Val. Max.
b) posinovljenje razglasiti (razglašati): consultatum inde pro rostris an in senatu an in castris adoptio nuncuparetur T.
c) (pred pričami) koga imenovati za dediča, razglasiti (razglašati) za dediča, ustno postaviti (postavljati) za dediča: aliquem heredem T., Suet., Dig., aliquem inter heredes Suet. postaviti koga za sodediča, aliquem in tertiis heredibus Cl., non voce nuncupatus heres, iudicio tamen electus Iust.; abs.: principem (sc. heredem) nuncupantes T., nec quia offendit alius, nuncuparis (sc. heres), sed quia ipse meruisti Plin. iun., nuncupatum testamentum Plin. iun., Dig. pred pričami narejena oporoka, pri kateri je oporočník imenoma razglasil dediče, alii testamenta sua nuncupant Plin. izblebetajo (v pijanosti).
d) oklic(ev)ati, razglasiti (razglašati) koga (za kakega oblastnika); z dvojnim acc.: aliquem Caesarem Aur., aliquem reginam Iust.
e) posvetiti (posvečevati) kaj ali koga kakemu božanstvu, da(ja)ti komu kaj ali koga v službo: navem deae nuncupare dedicareque Ap., me ministerio felici (sc. deae) nuncupatum Ap.
2. (po)imenovati: quod erat a deo natum, nomine ipsius dei nuncupabat Ci., quem (sc. collem) cultrix nomine nostro nuncupat haec aetas O., n. maria, titulos Plin. imenoma navajati, (po vrsti) naštevati, Sextilem mensem e suo cognomine nuncupavit Suet.; z dvojnim acc.: quem turba Quirini nuncupat indigetem O.; pesn.: alicuius fidem n. Pac. fr. (po)klicati.
Opomba: Star. nūncupāssit = nūncupāverit: Tab. XII ap. Ci. et ap. Fest. - nūndinium -iī, n (sc. tempus) (nūndinum; gl. nūndinus) doba konzulovanja, obdobje (trajanje) konzulata (v pozni cesarski dobi so konzule volili le za 2, 3, 4 ali kvečjemu za 6 mesecev): consulatum ter iniit tantum ordinarium ac primo nundinio sibi alio[s] semper suffecit Lamp., consules quoscumque vel ordinarios vel suffectos creavit, ex senatus sententia nominavit, sumptum eorum contrahens, et nundinia vetere [e]x ordine instituit Lamp., in eadem oratione fratri suo Floriano consulatum petit et non impetravit, idcirco quod iam senatus omnia nundi[ni]a suffectorum consulum clauserat Vop.
- nuōra f snaha:
essere come suocera e nuora gledati se kot pes in mačka
suora e nuora pren. šalj. podstavek za kis in olje
PREGOVORI: dire a nuora perché suocera intenda preg. govoriti enemu, da bi drugi razumeli - nuptial, e, aux [nüpsjal, sjo] adjectif poročni, svatbeni
anneau masculin nuptial poročni prstan
bénédiction féminin nuptiale cerkvena poroka
robe féminin nuptiale poročna obleka - nūtriō -īre -īvī (-iī) -ītum
1. rediti, preživljati, živíti, hraniti, krmiti, preživljati, vzdrževati: natus est e scopulis, nutritus lacte ferino O., aper nutritus glande H., serpente ciconia pullos nutrit Iuv., cumque nutriri alitem … placuisset Suet.; occ. dojiti: lupa pueros nutrit O.; metaf.
a) (o rastl.) kaj (vz)rediti, vzgojiti (vzgajati), omogočiti (omogočati) rast česa, da(ja)ti rasti čemu, zasaditi (zasajati) kaj: terra nutrit herbas O., semina solo nutrita O., nutrita populus O., arva nutrire H. (o Cereri), inter varias nutritur silva columnas H., hoc pinguem et placitam Paci nutritor olivam V., fruges humo nutriente Cu., ignis … nutritus fluvio populatur fervidas umbras (= arbores) Sil.; tudi o zemlji: cetera (sc. tellus) propensae Cereris nutrita favore Sil. „porodovitena“, rodovitna.
b) (o ognju) netiti: ignes suscitat hesternos foliisque et cortice sicco nutrit O., vento nutritur ignis O.
c) (o železu) rediti: atros chalybis fetus (zarodke) humus horrida nutrit Sil.
2. vzrediti (vzrejati), vzgojiti (vzgajati): Romae mihi nutriri contigit atque doceri H., patriis nutritus in armis Suet., (sc. Nero) apud amitam Lepidam nutritus est Suet.
3. metaf.
a) negovati, gojiti, (po)streči komu, (po)paziti na kaj, (po)skrbeti za kaj, (po)zdraviti, ohraniti (ohranj(ev)ati): cura corporum nutriendorum L. bolniška nega, naturae damnum n. L. s skrbno nego odpraviti, sorte quadam nutriendae Graeciae datus L. da prizanesljivo ravna z Grčijo, n. vires, aegrum cibis, ulcus, morbos Cels., cutem, capillum Plin., capillos, comam Eccl., vinum Cal. (po)mešati z dišavami, da se ohrani, nutriuntur optime (sc. mensae citreae) splendescantque manus siccae fricatu Plin. ohranjajo se.
b) gojiti, imeti; pospešiti (pospeševati): amorem O., furorem Sil., pacem, simultates T., mens rite nutrita H. izobražen, n. artes bonas, praecipue studia litterarum Aur., pax Cererem nutrit O., loca nutriunt carmen O., impetus ille sacer, qui vatum pectora nutrit O., n. opes Val. Max., exemplis beneficentia generis humani nutritur et augetur Val. Max., n. bella Sil., decus nutribat (gl. opombo spodaj) fortuna duci Sil. je dajala, je podeljevala.
Opomba: Stara med. obl. nūtrītor V. (Georg. 2, 425). — Iz metričnih razlogov sinkop. obl. impf.: nūtrībat V., Sil., nūtrībant V. - nūtrīx -īcis, gen. pl. -tricum, f (nūtrīre)
1. dojilja, rednica, rejnica, vzgojiteljica: Ter., Lucr., Suet. idr., ut paene cum lacte nutricis errorem suxisse videamur Ci., nutrices et paedagogi iure vetustatis plurimum benevolentiae postulabunt Ci., tot Priami natorum regia nutrix V., nutrices Bacchi O. = nimfe z gore Nize, ad clamorem nutricis … fit concursus L., mater n. Gell. mati, ki sama doji svojega otroka; preg.: corium tam maculosum quamst (= quam est) nutricis pallium Pl.; o živalih: capra nutrix Iovis O., optima nutricum nostris lupa Martia rebus Pr., gallina n. Col. koklja, mutae nutrices Q.; metaf. o osebah: virgines perpetui nutrices et conservatrices ignis Arn. netilke; o stvareh: M. Cato Sapiens … nutricem plebis Romanae Siciliam nominabat Ci. = žitnico, Iubae tellus … leonum arida nutrix H.; o njivi, ki preživlja in hrani družino: nostramne, ere, vis nutricem, quae vos educat, abalienare a nobis? Pl.; o zemlji, ki redi drevesa: omnia ea non statim moris est in sua locari, sed prius nutrici dari atque in seminariis adolescere iterumque migrare Plin.; pesn. (ženske) prsi: illa atque haud alia viderunt luce marinas mortales oculis nudato corpore nymphas nutricum tenus extantes e gurgite cano Cat.
2. metaf. rednica = pospešiteljica, pospeševalka: est illa quasi nutrix eius oratoris, quem informare volumus Ci., talia dicenti curarum maxima nutrix, nox intervenit O., nutrix discordia belli Cl., illa civitas (sc. Athenae) mater aut nutrix liberalium doctrinarum et tot tantorumque philosophorum Aug., aequitas parens nutrixque orbis Romani Amm. — Star. soobl. nōtrīx: Q.