Franja

timeō -ēre -uī

1. bati se, biti v strahu, strah biti koga, biti preplašen, plašíti (plášiti se), biti zaskrbljen; abs.: quasi sperare sit prudentius quam timere Ci., ne time Pl., neuter timet, neuter timetur Plin. iun., eo deceptum, quod neque commissum a se intellegeret, quare timeret, neque sine causā timendum putaret C., do pignora certa timendo O., tantum sit causa timendi O., aliquem subit timendi pudor Plin. iun.; adj. pt. pr. timēns -entis boječ (se), bojazljiv, plašen, plašljiv, plah ipd.: lepusculus Varr. fr., timentes confirmat C., timentes omnium animos consolatione sanat Hirt., hortatur timentem O.; z gen.: timens mortis Lucr.; impers.: omni a parte timetur O.; z obj. (bati se koga, česa): Pl., Ter., N., C., H., Lucr. idr., hoc timent homines Ci., insidias, periculum Ci., Cu., mortem O., vim, iudicium, poenam Ci., Danaos V., nihil timere Ci. ničesar se bati, brez strahu (skrbi) biti, nihil minus quam tale quidquam timens L., deus frustra timetur O., pila timetur Parthis Lucan., timetur argentum Mart.; pogosto gerundiv timendus 3 tisti, ki se ga je treba bati, strašen, strahoten, strašljiv, strahovit, grozen, grozoten, grozovit, grozljiv, divji, silen, ljut ipd.: diva O., vox, dentes H., ille erat unus timendus ex istis omnibus Ci., obliquo dente timendus aper O., et Xanthus et Ide nomina sunt ipso paene timenda sono O., hostis adest dextrā laevāque a parte timendus O., frigus et incursus omni de parte timendi O.; z dat. (log. subj.): leones aliis timendi O., nostro quoque imperio timendum fastigium Vell., ut non tam timeret, quam timendus ipse hostibus esset Iust.; subst. pl. n = strašno, strašne stvari: fortitudo contemptrix timendorum est Sen. ph. Dopolnjuje se:
a) z inf. = bati se, plašiti se, biti v strahu, pomišljati se, biti v skrbeh, delati si skrbi, vznemirjati se: Hirt., Tib., Plin. idr., timebat tantae magnitudini fluminis exercitum obicere C., cenare holus times (se bojiš = nočeš) H., haud timeam dixisse O., times sola intrare O., non times pauper fieri Lamp.
b) z ACI (timere kot v. sentiendi) = s strahom (strahoma) pričakovati: ni cedenti instaturum (sc. esse) alterum timuissent L.
c) z odvisnim vprašanjem = biti strah koga, bati se, biti v strahu: Pl., Ter., N. idr., timeo, quidnam eloqui possim Ci., quo sint eruptura, timeo Ci.
d) s finalnim stavkom: Pl., Ter., Cu., Q. idr., neque timerent, ne (da ne bi, da s fut.) circumvenirentur C., timebant, ut (da ne s fut.) frumentum supportari posset C., timens, ne suo corpori posset accidere Ci., quia nihil minus, quam ut egredi obsessi moenibus auderent, timeri poterat L., timeo, ne non (= ut) impetrem Ci., timuit, ne non succederet H.; quid in me tirone timeat, quominus mecum velit sermonem conferre, non satis intelligo Aug. Nadalje α) glede na kaj?, glede česa?, za kaj?: nihil de bello C., de suo periculo C., de re publica Ci., de salute regis Cu. β) od kod?, od katere strani?: a quo genere ego numquam timui Ci. γ) za koga? z dat.: Q., sibi, Ci., H., suis rebus, huic loco C., libertati S., comiti V., O., noxiam vini aegris Plin., furem caulibus et pomis Iuv., nunc nostrae timeo parti, quid hic respondeat Ter.; impers.: urbi timetur Lucan., Sen. tr.; nam. dat. s praep. pro: pro eo Cu., quid pro quoque timendum sit Ci., timuere dei pro vindice terrae O., qui pro illo nimium timet Sen. ph., timens pro capite amicissimo Plin. δ) s samim abl.: timuit exterrita pennis ales V. ptica je pokazala svoj strah s frfotanjem.

2. occ. morati bati se koga (česa) = morati se spoprijeti (bojevati se) s kom: non omnia monstra timere Sen. ph., feras, monstra saeva aut feras Sen. tr., et uterque timuit Sen. tr.

tintin [tɛ̃tɛ̃] masculin cingljanje, zvenenje

tintin! (vzklik ogorčenja, nevolje) kajpak! seveda!
(populaire) faire tintin de quelque chose biti brez česa, obrisati se pod nosom za kaj
on va encore faire tintin (figuré) še si bomo zadrgnili pas!
mais nous, tintin, on n'a rien eu! mi, seveda, nismo dobili nič!

tiptop pridevnik
(brez napake) ▸ tipp-topp

tiroir [tirwar] masculin predal, miznica; technique razvodnik pri parnem stroju

fond masculin de tiroir to, kar pozabimo na dnu predala; stara stvar brez vrednosti
pièce féminin à tiroirs gledališka igra, pri kateri zaplet obsega glavnemu dejanju tuje vrinjene prizore

tobák tabac moški spol

rjav ali črn (svetel) tobak tabac brun ou noir (blond)
cigaretni tobak tabac à cigarettes
tobak za žvečenje (kajenje, njuhanje) tabac à chiquer (à fumer, à priser)
mošnja za tobak blague ženski spol à tabac
kadilec tobaka fumeur moški spol (de tabac)
njuhalec tobaka priseur moški spol
plantaža tobaka plantation ženski spol de tabac
tobak brez nikotina tabac dénicotinisé
zastrupljenje s tobakom (medicina) tabagisme moški spol, nicotinisme moški spol

todo moški spol celota

eso es para mí el todo de todo to je življenjsko vprašanje zame
todo se acabó sedaj je vse končano
todo está dicho s tem je vse rečeno; to je jasno ko beli dan
a todo z vso silo
ante todo predvsem, zlasti
antes que todo na prvem mestu, pred vsemi stvarmi
con todo kljub vsemu, vendarle, vsekakor
de todo en todo popolnoma, vseskozi, skoz in skoz
del (ali en) todo popolnoma, brez izjeme
acabar del todo popolnoma dokončati
sordo del todo gluh kot kamen
no es seguro del todo ni čisto gotovo
después de todo kljub vsemu; kratko in malo; v celem; vsekakor
en todo y por todo v vsakem pogledu, popolnoma
en un todo popolnoma, absolutno; sploh
por todo, por todas v celem
hacer cara a todo na vse pripravljen biti
jugar(se) el todo por el todo vse na kocko postaviti
perderlo todo vse izgubiti
todos pl vsi (skupaj); vsak(do)
todos juntos vsi skupaj
todos somos unos vsi smo enaki

tog [ó] (-a, -o)

1. steif (tudi hoja, drža; tudi tehnika)
togi … rastlinstvo, botanika Steife(r) …
(smetlika Steifer Augentrost, smiljka Steifes Hornkraut, šaš Steife Segge)
biti zelo tog tehnika hohe Steifigkeit haben

2. (negiben, nepregiben) starr
toga prema tehnika die Starrachse
togo telo fizika starrer Körper

3. figurativno (nesproščen) človek, sprejem, izražanje: steif; ironično steifleinen; (brez življenja) nasmeh: starr; (neprožen) rigide, unelastisch, starr
togo se držati česa sich starr halten an

toga -ae, f (tegere) pokrivalo

1. streha, kritina: si rus cum scorto constituit ire, clavis ilico abstrudi iubeo, rusticae togae ei ne sit copia Tit. ap. Non.

2. tóga, rimsko nacionalno oblačilo, vrhnja halja, jajčasto prikrojena iz bele volnene tkanine. Togo so dvogubo ovijali okrog telesa tako, da je bila leva roka do zapestja zavita vanjo, desna roka pa je bila prosta. Za stare Rimljane je bila toga prvotno edino oblačilo; toga torej = oblačilo, obleka: ante (sc. toga) commune vestimentum et diurnum et nocturnum et muliebre et virile (sc. erat) Varr. ap. Non., equidem prandere stantem nobiscum incinctam togā Afr. ap. Non., ne toga cordylis, ne paenula desit olivis Mart.; zato so imeli kipi starih Rimljanov na Forumu samo togo brez tunike; nošenje platnene tunike kot spodnje obleke je prišlo v navado pozneje. Rimski gizdalini so bili še posebej pozorni na to, da so si togo lepo uredili v gube: togam componere H., Q., togam adducere Sen. ph. Meščanova toga je bila navadno bela, brez obšiva (pura). Prav posebej slovesen dan za mladega Rimljana je bil, ko so mu prvič ogrnili togo; to je pomenilo vstop v moško dobo, zato se je imenovala toga virilis: Ci., togam virilem sumere Sen. ph. = stopiti v moško dobo. Dečki svobodnih staršev so imeli togo, obrobljeno s škrlatom (toga praetexta), tako tudi višji uradniki: quae in togā egregie fecisset T. = njegovi izvrstni podvigi v državni službi. V času žalovanja se je Rimljan ogrnil s črno togo (toga pulla, sordida). Kralji so nosili škrlatno togo (toga purpurea L.), tisti, ki so se potegovali za državne službe, pa so nastopali v svetlobeli togi (toga candida Ci., Plin.) in so se po njej imenovali candidati. Ker je toga nacionalno oblačilo rimskega državljana, besedna zveza togae oblitus H. = ki je pozabil na svoje rimljanstvo; pregnanci je niso smeli nositi (prim. carent enim togae iure, quibus aqua et igni interdictum est Plin. iun., Ep. 7, 11, 3). Osvobojenke in vlačuge, ki se niso smele ogrinjati s haljo (stola) poštenih žena, so se zato izjemoma oblačile v togo (prim. Mart. 2, 39). Pozneje je bila toga noša imenitnikov, klientov in vseh, ki so se pojavljali na sodiščih, v gledališčih, na javnih igrah ali kot povabljenci pri cesarski mizi.

3. occ. mirovna obleka, mirovno oblačilo (ker je Rimljan togo nosil v miru, ne v vojni): cedant arma togae Ci.

4. meton.
a) mir: appellare „togam“ pro pace Ci.
b) vsako civilno (nevojaško) dostojanstvo, civilna služba, civilna funkcija (npr. v senatu): decreto togae Cl.
c) = togātus v togo oblečen, s togo odet α) ljubica, vlačuga, hotnica: cura togae Tib.; prim.: sumpsisti virilem, quam statim muliebrem togam reddidisti Ci. ki si jo kmalu spremenil v žensko togo = v kateri si kmalu postal (deček) vlačugar. β) v pl. togae = klienti: quam fatuae sunt tibi, Roma, togae! Mart., toga rara Mart. γ) sg. kolekt. h kakemu uradu spadajoči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: omnis toga apparitioque Amm. vse njegovo spremstvo višjih in nižjih uradnikov.

together [təgéðə] prislov
skupaj, skupno, drug za drugim, obenem; hkrati, v en mah, istočasno; zaporedoma

together with skupaj z
for days together dneve in dneve, več dni zaporedoma
three days together tri dni zaporedoma (skupaj)
to call the people together sklicati ljudi skupaj
to bring together sestaviti, zbrati, združiti
this one costs more than all the others together tale stane več kot vsi ostali skupaj
the foes rushed together sovražniki so se spopadli
to get together zbrati
to go together iti skupaj, pristajati, ustrezati (o barvi itd.)
to live together skupaj živeti
to mix together (pre)mešati (se) medsebojno
to put together sestaviti
to undertake a task together skupno se lotiti naloge
he talked for hours together ure in ure je govoril (brez prekinitve)

toit [twa] masculin streha; hiša, dom, stanovanje

toit piat, en terrasse ravna, terasasta streha
toit d'ardoises, de bardeaux, de chaume, en tôles, de tuiles, en verre skrilnata, skodlasta, slamnata, iz valovite pločevine, opečna, steklena streha
toit à cochons svinjak
toit ouvrant (automobilisme) premikalna, smična streha
crier, publier quelque chose sur les toits razkričati kaj, obesiti kaj na veliki zvon
étre sans toit biti brez strehe
habiter sous les toits stanovati v podstrešni sobi, v mansardi, pod streho

tok³ [ó] moški spol (-a …) elektrika der Strom (akcijski Aktionsstrom, blodeči/stresani Irrstrom, delovni Arbeitsstrom, direktni [Flußstrom] Flussstrom, dvofazni Zweiphasenstrom, enofazni Einphasenstrom, enosmerni Gleichstrom, jaki Starkstrom, gospodinjski Haushaltsstrom, izhodni Ausgangsstrom, izmenični Wechselstrom, iz omrežja Leitungsstrom, izravnalni Ausgleichsstrom, kratkostični [Kurzschlußstrom] Kurzschlussstrom, mejni Grenzstrom, mirovni Ruhestrom, nazivni Nennstrom, nedosežen Unterstrom, nočni Nachtstrom, obstojni/držalni Haltestrom, ogrevni Heizstrom, okvarni Fehlerstrom, omrežni Netzstrom, plazilni Kriechstrom, poljski Verschiebungsstrom, porabnikov Verbraucherstrom, povratni/reverzni Rückstrom, prečni/v zaporni smeri Leckstrom, prekomerni/prevelik Überstrom, šibki Schwachstrom, Teslov Teslastrom, trifazni Dreiphasenstrom, Drehstrom, Kraftstrom, univerzalni Allstrom, večfazni Mehrphasenstrom, vhodni Eingangsstrom, vzbujalni Erregerstrom, zagonski [Anlaßstrom] Anlassstrom, zakasneli Nachstrom, zemljin Erdstrom)
tok v plinu fizika (plinsko razelektrenje) die Gasentladung
po katerem teče tok stromdurchflossen
brez toka stromlos
… toka Strom-
(cena der Strompreis, dovajanje die Stromzuführung, izpad der Stromausfall, jakost die Stromstärke, kraja die Stromentwendung, oddajanje die Stromabgabe, odjemalec der Stromabnehmer, odjem die Stromentnahme, Stromabnahme, poraba der Stromverbrauch, porabnik der Stromverbraucher, prihranek die Stromeinsparung, odjemnik der Stromabnehmer, udarec/sunek der Stromstoß)
oskrbovanje s tokom die Stromversorgung

told [tóuld] preteklik & pretekli deležnik od to tell

told out izčrpan; brez sredstev

toledano toledski, iz Toleda

noche toledana (fig) noč brez spanja
hoja toledana toledsko rezilo

ton (= tono)

sin ton ni son brez povoda; meni nič tebi nič
¿a qué ton viene eso? kaj naj (pa) to pomeni?

tórba bag; (krušnjak) haversack; (tornistra) knapsack

polna tórba bagful (of)
tórba za orodje, za potrebščine kitbag
beračeva tórba beggar's bag
lovska tórba gamebag
tórba za naboje pouch
šolska tórba satchel
ženska tórba handbag, arhaično reticule, (brez ročaja) clutch bag
tórba s patentno zadrgo zipper bag

torqueō -ēre, torsī, tortum (indoev. baza *ter(e)q- sukati, viti; prim. skr. tarkúḥ = gr. ἄ-τρακτος vreteno, ἀ-τρεκής brez ovinka, naravnost, sl. trak, stvnem. drāhsil = nem. Drechsler strugar, nem. drechseln)

1. (za)sukati, sesukati, (za)vrteti, viti, zviti (zvijati), zaviti (zavijati), ovi(ja)ti, navi(ja)ti, obrniti (obračati) ipd.: stamina pollice ali digitis stamina duris O. sukati svitek (pri preji) = presti (prim.: ducit inops tremulā stamina torta manu Tib.); tako tudi: fusos Plin., tenui praegnantem stamine fusum Iuv., ad torquenda in alveolis fusa vertantur Hier., fila Sen. ph., aurea pensa Petr. (o Parkah); capillos ferro O. kodrati, laqueum Icti., torti funes V. sesukane, spletene, torta via Pr. zavita pot (v labirintu), tortum vimen O. panj, ulj, vestis circum bracchia torta T. ovita okoli … , torta quercus V. hrastov venec, tignum torquere H. (s škripcem, vitlom) dvigniti, vzdigniti, in orbem torquere Ci. v krogu vrtati; s prolept. obj.: tegimen torquens leonis V. ovijajoč si, caelum sidera torquet O., torquet medios Nox humida cursūs V. vlažna Noč teče sredi svoje krožne poti, axem umero torquere V. nositi krožečo (vrtečo se) os, pulverem Lucan. dvigati, vzdigovati; pesn.: aquas remis O. burkati, vzburkati (vzburkavati), razburkati (razburkavati), spumas V. morje (vz)peniti (speniti, zapeniti, razpeniti), flumen torquet (vali) saxa V., anguis tortus V. v klobčič (kolobar) zvita.

2. occ.
a) (za)vihteti, zagnati (zaganjati), vreči (metati), (za)lučati: cum fulmina torques (o Jupitru) V., hastam alicui Val. Fl., hastas lacertis Ci., hastam in hunc O., iaculum in hostem V., pila valido lacerto O., tela manu O., telum ad aurata tempora V., stuppea Balearis verbera fundae V., glaebas, ramos O., ille nubes torsit in occiduum orbem Lucan.; pesn.: aquosam hiemem torquere V. stresati deževnato nevihto = izžemati (ožemati) oblake, sibila Pr. (za)sikati, trepidantia sibila Val. Fl., tortus rhombus Pr. v krogu tekoč (vrteč se); pren.: curvum sermone rotato enthymema Iuv.
b) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati), uperiti (uperjati): na vprašanje kam?: oculos ad moenia V., vestigia ad sonitum V.; na vprašanje od kod?: aurem ab obscenis sermonibus H.
c) obrniti (obračati), voditi, usmeriti (usmerjati), ravnati: ora equi frenis O.; pren.: naturam huc et illuc torquere ac flectere Ci., imbecillitatem animorum Ci., omnia ad commodum suae causae Ci., oratio ita flexibilis, ut sequatur, quocumque torqueas Ci., versare sententias et huc atque illuc torquere T.; pesn.: bella V. voditi.
d) zaviti (zavijati), izviniti, izpahniti (izpahovati), (s)pačiti, (s)kremžiti, nakremžiti (usta, obraz): talum Sen. ph., oculum Ci. obračati, ora torquebit amaror V., ora torquentur Ci., articulorum se ipsos torquentium sonus (pokanje) Sen. ph.; pren.: zvi(ja)ti, zaviti (zavijati), obrniti (obračati), sprevrniti (sprevračati): verbo ac litterā ius omne torqueri Ci., condiciones tortae Pl. zvite, nejasne; poseb. na natezalnici ude izpahniti (izpahovati), nategniti (natezati, nategovati), na natezalnico razpe(nja)ti: ita te nervo torquebo Pl., non posse sapientem beatum esse, cum eculeo torqueatur Ci., raptum e tribunali servilem in modum torsit Suet., ne vinctus tortusve quis civitatem adipisceretur Suet., illam non ira torquentium (natezalcev) pervicere T., servum in caput domini torquere Icti. = contra dominum Icti., etiam si sapiens uratur, torqueatur, secetur Ci.
e) metaf. α) natančno preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, izprašati (izpraševati), vprašati (vpraševati), povprašati (povpraševati), poizvedeti (poizvedovati), zaslišati (zasliševati), (po)zanimati se o čem, glede česa: vita P. Sullae torqueatur Ci., Aeacus torquet umbras Iuv. sodniško zaslišuje, aliquem mero torquere H. pri vinu izpraševati. β) mučiti, trpinčiti, trapiti, vznemirjati, nadlegovati, težiti: libidines te torquent Ci., dolores torquent Ci., dies nocteque torqueor Ci., meritus (po pravici, kakor je zaslužil) torquetur ab auro O., stulti malorum memoriā torquentur Ci., exspectatione torqueor Ci., sollicitudine, poenitentiā, poenarum omnium exspectatione torquetur mens Q., sin animos suos in earum rerum, quae inveniri non poterant, inquisitione torquerent Lact., se torquet Pl. peha se, ubija se, torquerier (= torqueri) omni sollicitudine districtum H., torqueri amore H.; od tod s skladom glag. timendi: torqeor, ne bona senserit alter O. vznemirja me (misel) = bojim se, da … ; s quod: torqueor, quod discipulum optimae spei amisisti Plin. iun.; z ACI: necesse est torqueri tam iniqua praemia fortunam persolvere Sen. ph. — Od tod

1. adv. pt. pf. tortē zavito, zakrivljeno, upognjeno: Lucr.

2. subst. pt. pf.
a) tortum -ī, n mučilna vrv, vož, vožínec: artus torto distraham Pac. ap. Non.
b) torta -ae, f zvito pecivo, štruca, štručka, starejše kržič: torta panis Vulg.

Opomba: Sup. tudi torsum: Prisc.

touch¹ [təč] samostalnik
dotik, dotikanje, stik, kontakt; zveza, spoj; otip, otipavanje; čutilo tipa, tip; občutnost, tankočutnost; lahen udarec; lahen napad (bolezni ipd.)
glasba udarec; (umetnost) poteza, črta; karakteristična, značilna poteza, izraz
figurativno roka, stil, izvedba, umetnost, spretnost
figurativno kakovost; pečat, kov, žig; primes, sled, nadih, malce
sleng stroka, področje
sleng izvabljenje (denarja), izprošen denar; prisleparjenje, kraja, "izžicanje"

at a touch pri dotiku
out of touch with brez stika z
on the slightest touch pri najrahlejšem dotiku
within touch of na dosegu
the touch of nature prirodna črta, simpatičnost po prirodi
a touch of pepper malce popra
a touch of romance nadih romantike
a touch of the sun sončarica
finishing touch zadnja poteza
a shilling touch sleng cena enega šilinga, stane en šiling
the Nelson touch figurativno spretnost (umetnost) izvleči se iz težavnega položaja
soft to the touch mehak za otip
that was a (near) touch! za las je šlo!
this isn't my touch to se me ne tiče
he has a touch of genius nekaj genialnega je v njem
be had a near touch za las (komaj) je ušel nevarnosti
to get into touch with priti v stik z, vzpostaviti zvezo z
to keep in touch with s.o. biti v stalnem stiku, imeti stalno zvezo s kom
to lose touch with s.th. izgubiti stik s čim
to put s.o. in touch with povezati, zvezati koga z (tudi telefonično)
to put s.th. to the touch postaviti kaj na preskušnjo

tour¹ [tur] féminin

1. stolp; stolpnica, nebotičnik; (šah) trdnjava

la, une tour de Babel kraj, kjer se govoré vsi jeziki
tour de contrôle kontrolni stolp
tour d'ivoire (figuré) osamljenost, ločenost od sveta
s'enfermer, se retirer dans sa tour d'ivoire umakniti se v samoto, v osamljenost, brez stikov z ljudmi
la tour de Babel (histoire) babilonski stolp
la tour penchée de Pise poševni stolp v Pizi
la tour de Londres londonski Tower

2. figuré, familier debela, masivna oseba

tour² [tur] masculin obod; obseg; krog; kolobar; obrat, krožno gibanje; pot, potovanje, tura; vrsta, red; sport runda; krivina; figuré dejanje; izraz, način izražanja; stružnica; vrtljiva omara valjaste oblike

tour à tour, à tour de rôle po vrsti, po redu, eden za drugim, izmenoma
à tour de bras z vso silo
en un tour de main v hipu, hipoma
tour de cou ovratna ruta, šal, krznen ovratnik
tour de gorge ovratnik
tour d'adresse spretno dejanje (npr. akrobacija)
tour de chant repertoar (pevca, pevke)
tour de force izredno dejanje, podvig; preizkušnja moči in spretnosti
tour de hanches, de poitrine, de taille obseg bokov, prsi, stas
tour de reins trganje, bolečine v križu
le Tour de France vsakoletna velika kolesarska dirka po Franciji
tour du monde potovanje okoli sveta
petit tour à la campagne majhen izlet na deželo
nombre masculin de tours število obratov
c'est mon tour jaz sem na vrsti, vrsta je na meni
à qui le tour? kdo je na vrsti?
chacun son tour vsi po vrsti
votre tour viendra tudi vi boste prišli na vrsto
fait au tour (figuré) tog, umeten, brez življenja
accorder le tour de faveur à quelqu'un koga najprej odpraviti
avoir de bons tours dans son sac biti prebrisan
donner le premier tour de manivelie (film) začeti filmati
faire le tour de quelque chose obiti kaj, iti okrog, okoli česa; prepotovati, prevoziti
faire le tour de la situation pregledati položaj
faire un tour d'horizon dobiti splošen, celoten pregled (tudi figuré), orientirati se
faire un (petit) tour au bois iti na kratek sprehod v gozd
faire le tour de France prepotovati Francijo
fermer une porte à double tour dvakrat zakleniti vrata (zavrteti ključ v vratih)
il s'invite plus souvent qu'à son tour pusti se povabiti češče, kor je na vrsti (kot bi bilo primerno)
le tour est joué končano je
jouer un mauvais tour à quelqu'un grdó jo komu zagosti
cela vous jouera des tours to vam bo škodilo
je riais et pleurais tour à tour eno za drugim sem se smejal in jokal

tovor [ô] moški spol (tovóra …)

1. die Fracht (ladijski Schiffsfracht, letalski Luftfracht, pomorski Seefracht, presežni Mehrfracht, na povratku Heimfracht, Rückfracht), das Frachtgut, das Ladegut, -gut (čezmerno dolg Langgut, eskpresni Eilgut, težki Schwergut)

2. ene ladje, enega vozila: die Ladung, Schiffsladung

3. tehnika (obremenitev) die Last, Nutzlast
|
ladijski tovor die Schiffslast, Schiffsladung
razsuti/sipki tovor das Schüttgut, Stürzgut, Massengut ( pomorstvoladja za razsuti/sipki tovor der Bulkfrachter, Schüttgutfrachter)
kos/enota tovora das Frachtstück
najmanjša/minimalna teža tovora die Mindestfrachtmenge
lastnik tovora der Befrachter
odpošiljatelj tovora der Frächter, Frachter
pretovarjanje sipkega/razsutega tovora der Schüttgutumschlag
vožnja brez tovora die Leerfahrt