Franja

discretion [diskréšən] samostalnik
preudarnost, opreznost, previdnost; takt, obzirnost; razsodnost, preudarek; molčečnost; pooblastilo, upravičenost

at (ali upon, on) discretion poljubno, po mili volji
to surrender at discretion vdati se na milost in nemilost
years of discretion odrasla doba
to use one's own discretion ravnati po lastnem preudarku
to act with discretion obzirno ravnati
to leave a wide discretion dopuščati veliko svobodo dejavnosti
discretion is the better part of valour opreznost je boljša od hrabrosti
within one's own discretion po lastni preudarnosti

discrétion [diskresjɔ̃] féminin diskretnost, diskrecija, obzirnost, molčečnost (glede zaupanih skrivnosti); preudarnost, razsodnost, uvidevnost (do ljudi), takt

à discrétion po volji, militaire na milost in nemilost
discrétion professionnelle (poklicna) dolžnost molčečnosti
à la discrétion de quelqu'un izpostavljen, izročen samovolji kake osebe
pain masculin, vin masculin à discrétion kruh, vino po volji
être à la discrétion de quelqu'un biti popolnoma odvisen od koga, biti popolnoma v njegovi, oblasti
boire, manger à discrétion piti, jesti po volji
servez vous à discrétion postrezite si po volji!
s'en remettre à la discrétion de quelqu'un zanesti se (glede tega) na preudarnost, razsodnost kake osebe
discrétionnaire a samovoljen; neomejen

discurrō -ere -currī, redko -cucurrī, -cursum

I. intr. razteči (raztekati) se, razkropiti se, razpršiti se, obrniti (obračati) se, (s)kreniti,

1.
a) o osebah, poseb. voj.: discurrēre pares (v enakih vrstah) V., paribus discurrere equis Val. Fl., discurrere ad portas V., L., in muros V., ut in muris armata civitas discurreret C., discurrere circa vias, circa deûm delubra, ad praedam, ad rapiendas virgines L., ad arma L., Cu., in cornua L. ali in cornu Cu. razdeliti se, in latera Front., in omnes partes Auct. b. Alx., in duas partes Iust.; s sup.: discurrere praedatum Romam L.; brezos.: in muros totā discurritur urbe V., ad diripiendam urbem discursum L., ad suffragium ferendum in tribus discursum est L., ad arma discursum T.
b) pren. (o stvareh): multae venae per id discurrunt Cels., diversa ruens septem discurrit in ora (Nilus) V. se deli v sedem rokavov, Nilus … per totam discurrit Aegyptum Sen. ph.; (o abstr.): fama totā urbe discurrit Cu. se širi, totum discurrens fama per orbem Lucan., secta bipartito cum mens discurrit utroque O. se obrača na obe strani.

2. sem in tja tekati, dirjati, jezditi, voziti se: per cerea castra V. (o čebelah), per omnes silvas O., huc atque illuc Petr., per Baianum sinum equis Suet., ultro citroque Amm. gor in dol pluti, križariti po morju; (o stvareh): discurrunt per vias urbis munera Tib., septem sola discurrere (hodijo svojo pot), cetera haerere Sen. ph. (o zvezdah), incerto discurrunt sidera motu Lucan., per varia discurrere Amm. (o ladjah).

— II. trans.

1. preteči, preleteti (preletavati), skozi hiteti: Gallias Amm., flumen ultro citroque Amm. križariti po reki (rekah), tramite discurso, discursis itineribus magnis Amm.

2. pren. povedati kaj, govoriti o čem: super quo … nunc pauca discurram Amm.

discursus -ūs, m (discurrere)

1. razkropitev, razbežanje: eos (funes) acri raptavere discursu Amm., magno clamore discursuque fugae se mandant Hirt., ne quis in discursu militum impetus in castra fieri posset L., timens, ne … contineri ab discursu miles avidus praedae non posset L., subito discursu terga cinxerant equites T. naglo so krenili na obe strani in od zadaj napadli; occ. korakanje na vse strani (o četah): Fabii vallem latis discursibus implent O., discursus hostiles Amm., hostium Sid.; (o stvareh) razlivanje: macularum, venarum (žil v rudi) Plin.

2. tekanje (letanje) sem in tja: discursus amicorum Q., totius diei Q., media campi covinnarius et eques strepitu ac discursu complebat T. sredi polja sta … hropeč sem in tja dirjala, iste inanis discursus (po mestu) Plin. iun.; (o kandidatih za častne službe): Mart., Iuv., Plin. ep.; (o živalih): Lact., lupi (piscis) O., Plin., formicarum Sen. ph.; (o stvareh): libero inter ordines discursu praetervecta (navis) L. ki svobodno (neovirano) pluje mimo, discursus telorum Val. Max. ali ignei spiritus … discursūs Plin. iun. šviganje, stellarum iste discursus Sen. ph. obtek.

3. pren. govorjenje o čem: Cod. Th.

disertus 3, adv. -ē (adj. pt. pr. glag. disserere po izpadlem enim s pred naglašenim e)

1. dobro (lepo) urejen, sestavljen: historia, oratio Ci., litterae Ci. ep., oratio disertissima Sen. ph.; adv.
a) z izbranimi besedami, v lepo sestavljenem govoru, izbrano: diserte dicere Ci., N., loqui T.
b) izrazito: diserte saltare T.; occ. jasen, razločen, izrecen: sententia disertior Sen. ph.; adv.: Afr. fr., quae (condiciones) diserte a Quinctio latae sunt L., in foedere diserte additum est L., disertissime in eo decreto scriptum est L., in recenti dolore disertissime quaedam exclamare Q.

2. met. besedljiv, zgovoren: disertum credidi hominem Ter. imel sem ga za spretnega govorca, disertus homo, orator, disertior fuit Socrates, disertissimus orator Lysias, disertissimus poëta, disertissimum cognovi avum tuum Ci., (Alcibiades) disertus, ut in primis dicendo valeret N., calices quem non fecere disertum? H., disertissime Romuli nepotum, … Marce Tulli Cat., disertissimi viri Sen. rh., Arpi diserti Mart.; z gen.: est enim lepōrum disertus puer Cat. vešč; subst. disertī -ōrum, m izurjeni govorniki: Ci.

disiciō (v najboljših rokopisih pogosto dissiciō) -ere -iēcī -iectum (dis in iacĕre, zato je i v prvem zlogu dolg po stavi, ta dolžina pa se je po izpadu j neprimerno označevala z dvojnim s)

1. razmetati, razbi(ja)ti, razrušiti, porušiti, razdejati: Acc. fr., Varr. Fr. idr., saxa, lapides, silvas, montes Naev. fr., arcem, moenia, munitiones N., partibus disiectis Lucr., disiectis oppida muris V., bello disiecerat urbes V., disiecit fulmine montes V., disiecti membra poëtae H. razkosanega, ni rota stipitis occursu fracta et disiecta esset O., disiecta tempestate statua L., disiectae terrae motu civitates Suet., disicere alicuius domum Vell.

2. razgnati, spoditi, razkropiti, razpršiti, poseb. voj.: phalangem C., barbarorum copiis disiectis N., consensionis globus disiectus est N., medios cohors praetoria disiecerat S., disicere agmina, duces, rates V., naves passim, classem L., tempestas, quā ipsi disiecti forent L., disicere obvios T., disiectos consectatus T.; pren.: disiectā nebulā L., nubila disiecit O., disiectis nubibus Ap., disicere totos capillos O. razmršiti, (z grškim acc.:) disiecta comas O. ali crinem disiecta Venus Sil. z razpuščenimi (razpletenimi) lasmi, disiectae arenae T. razpihan. Pogosto pt. pf. disiectus 3 raztresen, osamljen: disiectos ab tergo aut lateribus circumveniebant S., disiecti equi Lucr., plebs … passim disiecta per herbas potabat O., disiectae catervae T., quod non disiecti, sed pariter ardescerent T., cuncta in curia disiecta erant T. vse je bilo … v neredu; occ.
a) raztreseno bivajoč (stanujoč), v raztresenih posadkah bivajoč: quod imparatis disiectisque accidere fuit necesse Hirt., disiecti aliisque nationibus permixti T.
b) (o stvareh) raztreseno stoječ, (tu in tam) razmetan: disiecta aedificia C., late disiecta moenia L., vasta disiectaque spatio urbs L. prek širnega prostora raztezajoče se mesto, hostium disiecta (= hostes disiectos) frangere Amm.; od tod tudi: pabulatione, quae … cum exigua tum disiecta esset Hirt. ki je bilo … tako skopo kakor se je moralo opravljati na različnih krajih.

3. kaj zaprtega na silo in naglo odpreti: tellurem, undique portas Sil.

4. occ. razklati, razrezati, razsekati, odsekati: elephantum machaerā Pl., securi mediam frontem mentumque V., foedo disiectus vulnere O., disicere cotem novaculā Lact., sinciput ense Sid.

5. pren.
a) razmeta(va)ti = zapraviti (zapravljati), razsipa(va)ti, (po)tratiti: dide et disice Caecil. ap. Ci., pecuniam flagitiis disici Val. Max.
b) spodnesti (spodnašati), brezuspešno narediti, razbi(ja)ti, razdreti (razdirati), podreti (podirati), npr. namero, uničiti (uničevati), izničiti (izničevati): disice (dissice) compositam pacem V., disiecta pax est Sil., temptatur, si rem disicere possent L., disicere haec consilia ducis L., cogitationem regiam Vell., novarum tabularum exspectationem Suet., Neroni cupitum id … libertae astu disiectum T.
c) po govorici raznesti (raznašati): ut nomen eius per totum terrarum orbem disiceretur Val. Max.

diskrecíja (-e) f

1. (diskretno ravnanje) discretezza, discrezione

2. jur. discrezione; discrezionalità:
odločiti po diskreciji decidere a propria discrezione

diskretnost samostalnik
1. (ohranjanje zasebnosti) ▸ diszkréció, titoktartásZelo sem spremenila podatke, draga bralka, ker ste me prosili za diskretnost. ▸ Az adatokat, kedves olvasó, nagymértékben megváltoztattam, mivel a diszkréciómat kérték.
Povezane iztočnice: črta diskretnosti

2. (nevpadljivost) ▸ diszkréció, tapintatosság
Skupna nit ženske kolekcije je razpoznavnost, ki pa jo Schiesser spretno ovija v duh diskretnosti. ▸ A női kollekció közös fonala a felismerhetőség, amelyet azonban Schiesser tapintatosságba csomagol.
Vonj, ki ga po nanosu komaj zaznamo, nudi svežino in diskretnost. ▸ Az illat, amelyet a felvitel után alig érzékelünk, friss érzést és diszkréciót ad.

diskusija samostalnik
1. (izmenjava mnenj) ▸ vita, eszmecsere, diszkusszióVse odločitve so bile sprejete po dolgotrajni diskusiji. ▸ Minden döntés hosszas vita után született meg.
Njen članek ni požel nobenega odziva ali javne diskusije, bil je popolnoma neopažen. ▸ A cikke nem váltott ki semmilyen választ vagy nyilvános vitát, teljesen észrevétlen maradt.
Globalna razširjenost elektronskih medijev je sprožila mnogo diskusij. ▸ Az elektronikus média világméretű elterjedése sok vitát váltott ki.

2. (del dogodka) ▸ beszélgetés, diszkusszió, vitaPredavanje se bo začelo ob 19.30, sledila pa bo diskusija prisotnih s predavateljem. ▸ Az előadás 19.30-kor kezdődik, utána pedig a jelenlévők eszmecserét folytathatnak az előadóval.

3. v akademskih publikacijah (del besedila) ▸ vita, diszkusszió
V diskusiji članka avtorji razpravljajo o tem, kako bi bilo njihov pristop možno uporabiti v različnih segmentih varnostnih sistemov. ▸ A cikkről szóló eszmecsere során a szerzők megvitatják, hogy a megközelítésük hogyan alkalmazható a biztonsági rendszerek különböző szegmenseire.

diskúsija discussion; debate

zakonski osnutek bo prišel v diskúsijo jutri the bill will come up (ali will be debated) tomorrow
po dolgi diskúsiji after a long debate
pred publiko organizirana diskúsija panel discussion
odpreti (zapreti) diskúsijo to open (to close) a discussion

diskvalificirati glagol
1. v športu (izločiti zaradi kršenja pravil) ▸ diszkvalifikál, kizár a versenybőlNa 30 km klasično je Danilova osvojila osmo mesto, vendar so jo po tekmi diskvalificirali. ▸ A klasszikus 30 km-es versenyen Danilova a 8. helyet szerezte meg, de a verseny után diszkvalifikálták.Če igralec noče upoštevati pravil igre, ga sodnik diskvalificira. ▸ Ha egy játékos nem akarja betartani a játékszabályokat, akkor a bíró diszkvalifikálja.

2. (vzeti veljavo) ▸ diszkvalifikál, lejáratMe hoče pred bralci moralno diskvalificirati? ▸ Erkölcsileg le akar járatni az olvasók előtt?Vsi dosedanji premieri so govorili o korupciji le tedaj, ko so hoteli diskvalificirati politične nasprotnike. ▸ Az összes eddigi miniszterelnök csak akkor beszélt korrupcióról, amikor politikai ellenfeleit akarta lejáratni.
Deset let me nenehno diskvalificirajo kot umetnika in kot človeka. ▸ Tíz éve folyamatosan lejáratnak művészként és emberként.

disparition [-sjɔ̃] féminin izginitev; figuré smrt

disparition du brouillard razpršitev megle
disparition des prisonniers izginitev, pobeg ujetnikov
je me sens seul depuis la disparition de mon ami čutim se osamljenega po smrti svojega prijatelja

dispereō -īre -iī (—) (decomp.) docela ugonobiti (ugonabljati) se, poginiti (poginjati), propasti (propadati), končati se: disperii Ter. izgubljen sem! po meni je! gorje mi! tako tudi: male disperii Kom., disperii, perii misera Kom., disperisti Kom., disperistis, ni … Kom., dispeream, ni … H. ali dispeream, nisi … Cat. ali dispeream, si … Pr. naj poginem, če (ne) … , fructus disperit Varr., cibus disperiit, serpens disperit Lucr., fundumne pulcherrimum … disperire patiemini? Ci. — Glagol se rabi za pass. glag. disperdō.

Opomba: Fut. disperiet Vulg.

dispergō -ere -spersī -spersum (dis in spargere)

I.

1. raztrositi, raztres(a)ti, razkropiti, razpršiti (razprševati): cerebrum Ter., caprae dispergant se Varr., perque agros passim dispersit corpus (fratris Medea) Poeta ap. Ci., nubes dispergunt venti Lucr., dispergere fimum Plin., commeatum laciniatim Ap.

2. pren.
a) raztres(a)ti = na vse strani širiti, razširiti (razširjati), raznositi (raznašati), (po)razdeliti ([po]razdeljevati): multa perniciosa Ci., partes rei gestae in causam Ci., in cunctas partes plura corpora Lucr., partem voti in auras V., vitam in auras V. ali in vacuas vitam dispergere auras Sil. izdihniti dušo, nullos ignes agris dispergere Sil. ne opustošiti z ognjem, libellos T., exercitum in manus plures dispergere T.; (o rastlinah) (po)razdeliti = sejati, saditi: vitem, lactucam Col. Od tod adj. pt. pf. dispersus 3, adv. -ē raztresen, razpršen: praedones toto mari dispersi Ci., homines dispersi vagabantur Ci., eorum (membrorum) collectio dispersa Ci., bellum tam late divisum atque dispersum Ci. po mnogih krajih razširjena, in omnīs partīs dispersa multitudo C., dispersis in opere nostris C., dispersos adorti C., dispersos milites … in unum contrahit S., dispersi a suis pars cedere, alii insequi S., ala equitum dispersa toto campo L.; quae disperse a me multis in locis dicentur Ci.
b) govorice razširiti (razširjati), raznesti (raznašati): sermonem Ci., rumorem Ph., falsos rumores T.; z ACI: disperso rumore rem Romanam … lacerari T., volgus … disperserat accitum in adoptionem T.

— II. (p)oškropiti: ut cerebro dispergat viam Ter. — V rokopisih in v pozni lat. (npr. pri Tert.) tudi dispargō -ere -sparsī -sparsum.

disperser [dispɛrse] verbe transitif razpršiti, razkropiti, raztrositi, raztresti; razgnati, razpustiti (une organisation organizacijo)

le vent a dispersé la brume veter je razgnal meglo
disperser la foule razgnati, razkropiti množico
la foule se dispersa après le spectacle množica se je razkropila, razšla po predstavi
disperser ses forces drobiti svoje sile, moči
le courant d'air a dispersé les papiers prepih je raztrosil papirje
vous vous dispersez trop pour arriver à un resultat premalo se koncentrirate, da bi prišli do kakega rezultata

dispēscō -ere -pēscuī (po Prisc., a neizpričano) -pēstum (dis in pāscere) ločiti (ločevati), odločiti (odloč[ev]ati): quibus (maribus oceanus) Africam, Europam Asiamque dispescit Plin., Africam ab Aethiopia dispescens (Nilus) Plin., Samos … ad occidentem eius (Mileti) sita nec ab ea multo pelagi dispescitur Ap.; pren.: dispestae nuptiae Ap., dispescere regiam nostram et plebeculae dignitatem Iul. Val.

dispōnō -ere -posuī -positum (decomp.)

1. razpostaviti (razpostavljati), (po)razdeliti ([po]razdeljevati): Ca., Col., Plin., signa ad omnes columnas Ci., enses per herbam V., pocula Bacchi O., haec ubi disposuit O., disponere altaria utroque latere (itineris), lapides crebros intervallis Cu., avos porticibus Iuv., tabernas diversorias per litora et ripas Suet., disponit (sc. homines), qui nuntient Plin. iun.; voj.: disponere praesidia, praesidia custodiasque ad ripas Ligeris, crebris ad Rhodanum dispositis praesidiis C., quod … custodias in muro dispositas videbat C., dispositi equites C., disponere tormenta in muris C., reliquas cohortes castris praesidio C., portis stationes L., vigilias per urbem L.; pren. po določenem načrtu
a) razdeliti: imperii curas T., ministeria principatus in equites Romanos T.
b) ret. porazdeliti: disponere verba ita, ut pictores varietatem colorum Ci., ut sint quasi in ornatu disposita quaedam insignia et lumina Ci.

2. v red postaviti, spraviti, urediti (urejati), razporediti (razporejati), razvrstiti (razvrščati): Homeri libros antea confusos Ci., tellurem quinque in partes Tib., disposita congeries O., male dispositi capilli O. ali bene dispositae comae O. počesani, disponere crinem Iuv., comas Mart., membra in ordinem Sen. tr.; voj. v bojni red postaviti: singuli (milites) ab peritissimo imperatore dispositi N., disposita acies T.; pren.
a) primerno urediti ali uravnati, prirediti: disposita ad honorem studia Ci., consilia in omnem fortunam disposita L., disponere fata sibi Cu., diem (= dnevna opravila) Sen. ph., Plin. iun., otium Plin. iun.
b) ret. urediti, uravnati: ornare, disponere Ci., disponere res Ci. snov umetelno urediti, inventa Q., quaestionum ordinem recte Q.
c) pesn. lepo urejeno snuti, opis(ov)ati, opevati, peti: carmina curā Lucr., moenia Pr., corpora disponens Pr., d. cantūs, modos O.
č) za kaj uravnati, nameniti, pripraviti: si surculo et segetibus … fundus est dispositus Col.
d) α) odrediti (odrejati), ukreniti (ukrepati), poskrbeti, določiti (določati): hoc, haec, non quicquam Amm.; z odvisnim vprašanjem: Ulp. (Dig.), Amm.; s finalnim stavkom: Dig., Amm.; z ACI: Amm.; dispositi (namenjeni) z inf.: Amm. β) nameniti se, skleniti, zavzeti se, vzeti si kaj za pravilo (načelo); z inf.: Amm. γ) nameravati, v mislih imeti; z inf.: Macr., Pall., Vop., Amm. — Od tod adj. pt. pf. dispositus 3, adv. -ē

1.
a) dobro, lepo urejen: mens Col., vita hominum Plin. iun., quo neque formosius est quicquam neque dispositius Sen. ph., in dispositissima domo Boet.; subst. neutr.: ex disposito Sen. ph. v redu; adv.: disposite istum accusare Ci. s pravo razporeditvijo, disposite exponere Vitr., disposite dicere Q., tam disposite mundus effectus est Lact.; superl. dispositissimē Sid.
b) pren. (o govorniku) vir dispositus Plin. iun. mož uglajenega govora.

2. določen, odrejen; subst. neutr.: ex disposito Macr. kakor je bilo določeno, po določitvi.

Opomba: Sinkop. pt. pf. disposta (neutr. pl.): Lucr.

disposition [-zisjɔ̃] féminin razporeditev, razmestitev; razdelitev; razpolaganje (de z), razpolaga; uporaba; določba, predpis, ukrep; figuré stanje, nagnjenje; razpoloženje, volja; namen; commerce trata, menica

d'après les dispositions en vigueur po veljavnih predpisih
par la disposition de bon Dieu po božji volji
disposition additionnelle dodatna določba
disposition des pièces, d'un appartement razporeditev stanovanjskih prostorov, stanovanja
disposition pénale kazenska določba
disposition au mal nagnjenost k slabemu
disposition au sacrifice pripravljenost za žrtev
dispositions tarifaires tarifne določbe
disposition testamentaire določba v oporoki
disposition transitoire prehodna določba
disposition de dernière volonté določba po poslednji volji
avoir à sa disposition imeti na voljo, na razpolago
avoir la disposition de quelque chose moči razpolagati s čim
être en bonne, mauvaise disposition biti dobre, slabe volje
être dans de bonnes dispositions à l'égard de quelqu'un biti komu naklonjen
tout est à votre disposition vse vam je na voljo
mettre à la disposition de quelqu'un dati komu na razpolago, na uporabo
se mettre à la disposition de la police predati se policiji
faire ses dispositions pour partir pripraviti vse potrebno za odpotovanje
prendre ses dispositions storiti svoje ukrepe

disputare

A) v. intr. (pres. disputo)

1. razpravljati, diskutirati; polemizirati:
disputare di politica razpravljati o politiki

2. potegovati se; konkurirati:
disputare con i colleghi per la promozione potegovati se s kolegi za napredovanje

B) v. tr.

1. razpravljati o čem

2. spodbiti, spodbijati

3. šport tekmovati (teči, igrati):
disputare una gara tekmovati
disputare una partita di calcio odigrati nogometno tekmo
disputare il Giro d'Italia voziti kolesarsko dirko po Italiji

C) ➞ disputarsi v. rifl. (pres. mi disputo) potegovati se; boriti se:
disputarsi il posto potegovati se za mesto
disputarsi il pallone šport boriti se za žogo (nogomet)

dissidium -iī, n (dissidere) ločitev: Ambr. — V pomenu nesloga, razdvojenost, razdor se (po najboljših rokopisih) piše discidium.