Franja

zravnáti to make level

zravnáti tla z zemljo to level with the ground; to even
zravnáti z zemljo to raze (ali to rase) to the ground; (izenačiti) to make equal to (ali with); to even up
zravnáti (utreti) komu pot to make things smooth for someone

zravnáti aplanir, égaliser, niveler; redresser

zravnati se se redresser
zravnati z zemljo raser quelque chose

zravnáti (-ám) | zravnávati (-am)

A) perf., imperf. spianare, raddrizzare, agguagliare, uguagliare, rasare, pareggiare:
zravnati živo mejo agguagliare, rasare la siepe
zravnati hrbet raddrizzare la schiena
grad. zravnati površino rabboccare
zravnati z bagrom ruspare
pren. zravnati z zemljo radere al suolo

B) zravnáti se (-ám se) | zravnávati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. raddrizzarsi

2. farsi diritto (strada e sim.)

zrcaljenj|e srednji spol (-a …) die Spiegelung (drsno Gleitspiegelung, zračno Luftspiegelung); (odsevanje) die Widerspiegelung, Abspiegelung; matematika preslikava: die Spiegelung (na premici Spiegelung an einer Geraden, na točki Punktspiegelung)
vrtenje z zrcaljenjem Drehspiegelung

zrcaln|i (-a, -o) spiegelbildlich; (opremljen z zrcali) verspiegelt; Spiegel- (objektiv das Spiegelobjektiv, obok gradbeništvo, arhitektura das Spiegelgewölbe, odsev, odboj die Spiegelreflexion, teleskop/ daljnogled astronomija das Spiegelteleskop, das Spiegelfernrohr, ravnina matematika die Spiegelebene, dvorana gradbeništvo, arhitektura der Spiegelsaal, leča die Spiegellinse, slika das Spiegelbild, ravnilo matematika das Spiegellineal, steklo das Spiegelglas)
zrcalno obrnjen seitenverkehrt
zrcalno sučna os die Drehspiegelachse

zrcal|o¹ srednji spol (-a …) der Spiegel (konkavno Konkavspiegel, Hohlspiegel, konveksno Konvexspiegel, Wölbspiegel, panoramsko Panoramaspiegel, parabolno Parabolspiegel, povečevalno Vergrößerungsspiegel, ravno Planspiegel)
medicina čelno zrcalo Stirnspiegel
očesno zrcalo Augenspiegel
osvetljevalno zrcalo Beleuchtungsspiegel
ušesno zrcalo Ohrenspiegel
tehnika glavno zrcalo Hauptspiegel
pomožno zrcalo Hilfsspiegel
vzvratno zrcalo Rückblickspiegel
krmno zrcalo pomorstvo Heckspiegel
bleščati se kot zrcalo spiegeln, spiegelblank sein
čist kot zrcalo spiegelblank
kazati zrcalo figurativno (jemandem) den Spiegel vorhalten
ki se sveti kot zrcalo spiegelig
medicina pregled grla z zrcalom die Kehlkopfspiegelung

zrcálo mirror; looking glass; glass; medicina speculum, pl -s, -la

ogledovati se v zrcálou to look at oneself in the glass
od blizu gledati, strmeti v zrcálo to peer into the glass
videti svoj odsev v zrcálou to see one's repection in the glass
zrcálo med dvema oknoma pier glass
beneško zrcálo Venetian mirror
trojno zrcálo triple mirror
omara z zrcálom wardrobe with a mirror

zrèl (-éla -o) adj.

1. maturo (tudi pren.); stagionato:
zrelo sadje frutta matura
kulturno zrel narod un popolo culturalmente maturo
zrel sir formaggio stagionato

2. maturo, tardo:
zreli barok il tardo barocco
zreli kapitalizem tardo capitalismo

3. (ki je v srednjem obdobju življenja) maturo, fatto:
zrela ženska donna fatta, matura
biti v zrelih letih essere maturo di anni

4. (ki kaže veliko modrost, premišljenost) sano, assennato; equilibrato:
zreli nazori principi sani
zrele misli considerazioni assennate, equilibrate

5. (v povedni rabi v pomenu duševno in telesno sposoben za kaj) maturo, adatto, opportuno per:
otrok še ni zrel za šolo il bambino non è ancora maturo per la scuola
iron. ta je pa zrel, da mu je zaupal è stato proprio scemo a fidarsi di lui
pren. je zrel za odstrel va silurato (perché non più in grado di svolgere funzioni direttive)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti zrel za vešala essere degno del capestro
gledati življenje z zrelimi očmi considerare la vita dall'alto con occhi esperti
zadeva še ni zrela la cosa non è ancora giunta a maturazione
biti zrel kot jagoda, kot tepka essere un furbo di tre cotte
pasti v naročje kot zrel sad, kot zrela hruška piovere come la manna
zrela deklica una donnina allegra
kozm. zrela koža pelle, epidermide matura
šalj. pog. zrela lepotička una bellezza matura
agr. zrela zemlja terra ricca di humus
spolno zrel sessualmente maturo
agr. zrel gnoj burro nero
zreli med miele stagionato
med. zrel tvor ascesso
zrel za trgatev vendemmiabile
PREGOVORI:
zrela hruška sama pade quando la pera è matura bisogna che caschi

zrelíšče (-a) n knjiž. (stališče) punto di vista, visuale; punto di partenza; (mnenje) parere:
obravnavati vprašanje z vseh zrelišč considerare il problema da tutti i punti di vista

zréti (zrèm) perf. knjiž. guardare, fissare; considerare, osservare:
okno zre na dvorišče la finestra guarda, dà sul cortile
kritično zreti na svoje delo considerare con occhio critico la propria opera
potrtost je zrla z njenega obraza dal suo volto traspariva lo scoraggiamento
zreti smrti v obraz guardare in faccia la morte, essere in pericolo mortale
smelo zreti v prihodnost guardare con occhio intrepido al futuro

zrklo samostalnik
1. (del očesa) ▸ szemgolyó, szemVeke tudi povsem samodejno zaščitijo zrklo pred močno svetlobo. ▸ A szemhéjak automatikusan védik a szemgolyót a túl erős fénytől.

2. (o kameri) ▸ lencse, kamera
Tik nad zaslonom nevsiljivo v nas zre zrklo 3,2 MP fotoaparata. ▸ Rögtön a kijelző felett egy 3,2 MP-s fényképezőgép lencséje kémlel minket feltűnés nélkül.
Dvookost v Applovem primeru pomeni to, da je eno zrklo širokokotno, drugo pa tele z dvakratno optično povečavo. ▸ Az Apple esetében a binokularitás azt jelenti, hogy az egyik kamera nagylátószögű, a másik pedig kétszeres optikai nagyítású teleobjektív.

zrnast (-a, -o) körnig (drobno feinkörnig, enakomerno gleichkörnig), granular, granulös
z zrnasto površino gemasert
Korn- (struktura das Korngefüge)
medicina zrnasto tkivo das Fleischwärzchen

zunánji (-a -e)

A) adj.

1. esterno, esteriore; difuori, disopra:
zunanji zidovi stavbe muri esterni dell'edificio
med. zunanje poškodbe lesioni esterne
zunanji del obleke il disopra di un abito
anat. zunanja spolovila genitali esterni
zunanje moško, žensko spolovilo pene, vulva

2. (ki je na prostem) esterno, esteriore:
zunanja temperatura temperatura esterna
prilagoditi se zunanjim razmeram adattarsi alle condizioni esteriori

3. (ki je zunaj mej kake države) estero, straniero; esterno:
zunanji sovražniki države il nemico esterno del Paese
zunanja politika, trgovina commercio estero, politica estera
minister za znanje zadeve ministro degli (Affari) Esteri

4. (ki ni iz določene skupnosti) esterno:
zunanji gojenci (allievi) esterni
zunanji sodelavci collaboratori esterni

5. (ki se na zunaj vidi, zazna) esteriore, estrinseco; verbale, apparente:
zunanji mir pace esteriore
veselje je bilo le zunanje la gioia era soltanto apparente
zunanja zveza legame verbale
zunanja formalnost cerimonia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. zunanja oploditev fecondazione esterna
avt. zunanja plast avtomobilske gume battistrada
voj., hist. zunanja utrdba rivellino
navt. zunanja zaščitna kobilica controcarena
lit. zunanja zgradba (dela) struttura esteriore (dell'opera letteraria)
geol. zunanje sile forze esogene
fiziol. žleza z zunanjim izločanjem ghiandola esocrina
šol. zunanji gojenec semiconvittore
zunanji hodnik ballatoio
hidr. zunanji jez diga foranea
mat. zunanji kot angolo esterno
voj., hist. zunanji obrambni zid antemurale, barbacane
jur. zunanji morski pas fascia marittima esterna
mat. zunanji pas perimetro
astr. zunanji planet pianeta esterno, superiore
inform. zunanji pomnilnik memoria esterna
film. zunanji posnetki esterni
zunanji sloj superficie
anat. (zunanji) sluhovod meato acustico
obl. zunanji šiv cucitura esterna
pren. zunanji videz veste
biol. zunanji zajedavec ectoparassita
fiziol. zunanje izločanje secrezione esterna
avt. zunanje ogledalo deflettore
pren. zunanje poveličevanje retorica
arhit. zunanje stopnišče scalea
anat. zunanje uho orecchio esterno

B) zunánji (-a -e) m, f, n
soditi človeka po zunanjem giudicare uno dal suo aspetto

zunánjost (-i) f

1. aspetto, apparenza; esterno, esteriorità; presenza:
obložiti zunanjost stavbe z marmorjem rivestire di marmo l'esterno dell'edificio
človek lepe zunanjosti uomo di bella presenza, di bell'apparenza
prevelik poudarek na zunanjosti pri bogočastju un accento troppo marcato sull'esteriorità della liturgia

2. (stvar, ravnanje, ki kaže družbeno veljavo) simbolo di status:
oklepa se strasti izvenserijskih avtomobilov in drugih zunanjosti ha la passione delle fuoriserie e di altri simboli di status del genere
biol. zunanjost in drža abito, habitus

zvečíne adv.

1. perlopiù:
pripeljali so se zvečine z avtomobili erano venuti perlopiù in automobile

2. (navadno, ponavadi) di solito, abitualmente:
na izlete hodimo zvečine ob nedeljah in gita andiamo di solito la domenica

zven|eti [é] (-im)

1. glas, zvon ipd.: klingen (hkrati z mitklingen, iz herausklingen, naprej weiterklingen, skupaj mitklingen, zusammenklingen mit)
votlo zveneti hohl klingen
podobno zveneti lingvistika anklingen

2. (doneti) tönen, schallen (iz herausschallen, naprej weitertönen, weiterschallen, skozi durchschallen, ven/iz heraustönen, herausschallen); (vibrirati) schwingen (skupaj z mitschwingen)
zveneti v ušesih in den Ohren schallen/klingen

3.
figurativno dobro/slabo zveneti sich gut/schlecht anhören
narobe mi zveni ein falscher Ton schwingt mit

zvez|a¹ [é] ženski spol (-e …) povezava, način povezanoti: die Verbindung (miselna Gedankenverbindung)
notranja zveza (sovisnost) der Zusammenhang
(vzročna Ursachenzusammenhang); (nanašanje na) der Bezug, die Bezogenheit (zveza s predmetom obravnave Sachbezogenheit, Sachbezug)
brez zveze verbindungslos
brez zveze z zadevo sachfremd
figurativno imeti dobre zveze gute Verbindungen haben
v zvezi z in Verbindung mit, in Zusammenhang mit, in Bezug auf, betreffend
biti v zvezi z verbunden sein mit, sich beziehen auf, in Beziehung stehen mit, im Zusammenhang stehen mit, (etwas) betreffen
stopiti v zvezo z/s sich in Verbindung setzen mit, Verbindung aufnehmen mit

zvéza union, association; alliance; league; federation; confederation; coalition; connection, connexion, relation; communication

v zvézi z with reference to, in connection with
v tej zvézi in this connection
v zvézi z vašim dopisom, pismom with reference to your letter, in connection with your letter
strokovna zvéza trade union
Socialistična zvéza delovnega ljudstva Jugoslavije (Slovenije) the Socialist Alliance of the Working People of Yugoslavia (of Slovenia)
Zveza komunistov Jugoslavija (ZKJ) the League of Communists of Yugoslavia
Zveza sindikatov Slovenije the trade Union Federation of Slovenia
zvéza držav confederation
strokovna zvéza professional association, trade union, VB trades union
obrambna zvéza defensive alliance
poslovne zvéze business connections pl
poštne zvéze postal communications pl
Svetovna poštna zvéza Universal Postal Union
prometne zvéze traffic communications pl
železniška zvéza communication by rail
zakonska zvéza conjugal union, matrimony
to nima nobene zvéze z mojim vprašanjem it has nothing to do with my question
prav nobene zvéze ne imeti z to have no connection at all with, to have absolutely nothing to do with
to nima nobene zvéze s tem vprašanjem this has no bearing on (ali bears no relation to) this question
imeti zvézo z to be connected with; to have something to do with
sobi sta med seboj v zvézi the rooms communicate with each other
ostati v zvézi z to keep in touch with
z njimi imamo telefonsko zvézo we communicate by telephone, we keep in touch by phone
imeti (dobre) zvéze (figurativno) to have useful contacts, to know the right people
z zvézmi si priskrbeti službo (figurativno) to get a job by pulling strings
izkoristiti svoje zvéze to exploit one's contacts, to exert backstairs influence
dovesti, spraviti v zvézo to bring into contact
vlak ima zvézo s parnikom the train connects with (ali makes a connection) with the boat
prekiniti, pretrgati zvézo z to break off contact with; to sever one's connections with
skleniti vojaško zvézo to enter into a military alliance
stopiti v zvézo z (zvezati se z) to ally oneself to (ali with), to enter into an alliance, to form an alliance
stopiti v zvéze z to enter into relations with
vzdrževati trgovske (prijateljske) zvéze z to entertain (ali to maintain) commercial (friendly) relations with
zamuditi (železniško) zvézo to miss one's connection

zvéza (-e) f

1. legame:
trgati zveze s preteklostjo rompere i legami col passato

2. collegamento; coincidenza:
cestna, letalska, železniška zveza collegamenti stradali, aerei, ferroviari
avtobus ima zvezo z vlakom la corriera ha la coincidenza col treno

3. collegamento, linea:
brezžična, radijska, telefonska zveza collegamento senza fili, via radio, telefonico
dobiti zvezo aver la linea

4. lega; associazione; polit. federazione, unione:
kmečke zveze leghe contadine
Zveza borcev Associazione Combattenti
zveza držav federazione di stati
hist. Zveza sovjetskih socialističnih republik Unione delle Repubbliche Socialiste Sovietiche

5. polit. alleanza:
skleniti zvezo, pretrgati zvezo stringere un'alleanza, rompere, denunciare un'alleanza
obrambna, napadalna zveza alleanza difensiva, offensiva

6. nesso, attinenza, legame; associazione:
časovna, posledična, vzročna zveza nesso temporale, consecutivo, causale
miselna, podzavestna zveza associazione di idee, associazione subconscia
to nima zveze z resničnostjo ciò non ha alcun legame, alcuna attinenza con la realtà

7. legame, rapporto, vincolo, unione:
krvna, sorodstvena zveza legame, vincolo di sangue, di parentela
zakonska zveza vincolo coniugale

8. pren. entratura, conoscenze, contatti:
ljudje z dobrimi zvezami gente con buone conoscenze

9. teh. commettitura; fasciame:
lesna zveza commettitura di legno
smerniška zveza sistema di posa a fascia

10. voj. collegamento:
oficir za zveze ufficiale di collegamento

11. lingv. (besedna zveza) locuzione:
predložna, prislovna, samostalniška zveza locuzione preposizionale, avverbiale, sostantivale
zveza glavnih, odvisnih stavkov paratassi, ipotassi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti brez zveze blaterare
brez zveze je to ponavljati non ha senso ripeterlo
v zvezi z in relazione a, riguardo a
jur. kavzalna zveza nesso causale
ekon. monopolna zveza monopolio
hist. sveta zveza Santa Alleanza
voj. vojaška zveza alleanza militare
zveza držav confederazione
zveza dveh strank, treh, petih strank bi-, tri-, pentapartito
hist. zveza petih mest pentapoli
mat. zveza med stranicami in koti rapporto tra lati e angoli

zvéza unión f ; conexión f ; (telefonska, prometna) comunicación f ; relación f , pol liga f , federación f , confederación f ; alianza f coalición f ; (družba) sociedad f ; (društvo) asociación f ; (med vlaki, na železnici) correspondencia f ; (poklicna) corporación f , gremio m

zveza držav confederación f (de Estados)
Zveza Narodov Sociedad f de las Naciones
carinska zveza unión f aduanera
medsebojna zveza correlación f
obrambna zveza alianza f defensiva
Sovjetska Zveza Unión f Soviética
svetovna poštna zveza Unión f postal Universal
strokovna zveza sindicato m
študentovska zveza asociación f de estudiantes
zakonska zveza matrimonio m; lazo m matrimonial, (poroka) enlace m (matrimonial)
brez zveze sin relación
biti v zvezi z estar relacionado (ali en relación) con
ni (železniške) zveze no hay correspondencia
vlak ima zvezo z brzovlakom el tren empalma con el rápido
imeti zvezo z (na železnici) empalmar con, enlazar con
imeti trgovinske, poslovne zveze z tener relaciones comerciales con
vzpostaviti (prekiniti) telefonsko zvezo establecer (cortar) la comunicación
spraviti (dve stvari) v zvezo correlacionar