Franja

rádio radio, wireless, broadcasting; (aparat) radio, wireless, wireless set, (sprejemnik) receiver

rádio na izmenični (istosmerni) tok mains AC (DC) radio
baterijski rádio battery set
po rádiu on the air
slabitev zvoka na rádiu fading
naravnati val na rádiu to tune in to a wavelength
govoriti po rádiu to speak over the radio
oddajati po rádiu to broadcast, (prek prehodnih postaj) to relay
odpreti, vključiti rádio to turn the radio on
zapreti, izključiti rádio to turn the radio off
biti na rádiu (radijskem programu) to be on the air
poslušati rádio to listen to the radio, to listen in to a station, to listen (in)
to sem slišal na rádiu I heard (ali I've heard) that on the radio
zvok na rádiu slabí the sound fades out
objaviti kaj po rádiu to broadcast something, to broadcast an announcement
poslušalec rádia (radio) listener

rādō -ere, rāsī, rāsum (indoev. kor. *rad- str(u)gati, praskati, glodati; prim. skr. rádati (on) praska, gloda, radanaḥ zob, stvnem. razi oster, ratto = nem. Ratte, Ratz, lat. rāstrum, rōdō, rōstrum) strgati, (po)strgati, (o)strgati, strugati, (po)strugati, (o)strugati, skobljati, (po)skóbljati, (o)skobljati, (z)brskati, (s)praskati;

I. splošno: terram pedibus Pl. (o vranih) pesn.: quis (= quibus) Circaea iuga impresso raduntur vomere Sil.; occ.

1. s str(u)ganjem (praskanjem, skobljanjem) (o)čistiti, (z)gladiti, (u)gladiti, (z)likati: Col., Plin., Lucr., Iuv. idr., lapides palmā radere H., rasae hastilia virgae V. oličene, obeljene.

2. z britvijo (novacula) brado ali lase do kože (o)striči, (o)briti (gr. ξυρεῖν, medtem ko tondēre = ostriči s škarjami (forfex), gr. κείρειν): modo tondere modo radere barbam Suet., novaculā caput radere Cael., capite et superciliis rasis Ci., caput rasum
a) kot znak sužnosti: L.;
b) kot znak žalosti: Suet.;
c) kot zaobljuba v nevarnostih: Iuv., omni parte corporis rasā praeter caput C.; pass. radi dati se obriti (naspr. tonderi, velli): Suet., cotidie radi Plin.; šalj. o ljubici: ista tonstrix non tondet (ne ščiplje (sc. svojih ljubimcev) = ne odščipava (jim) denarja). Quid igitur facit? Radit. (goli, oguli jih = slači jih do kože) Mart.; pren. (kaj duševnega) (o)piliti, izpiliti, spiliti: limā rasa Mart., rasa antitheta Pers.

3. (kaj pisanega) (o)strgati, (iz)praskati, spraskati, (iz)strugati, (p)ostrugati, (iz)brisati: nomen Pisonis radendum fastis censuit T.; pren.: eurus radit arva imbribus H. odplavlja, odnaša, izpira, odplakuje, ad trimatum marris ad solum radere Plin. odstrgati, odsekati, damnosa canicula quantam raderet Pers. bi odščipnil.

4. praskaje poškodovati, raniti, raziti, (s)praskati, razpraska(va)ti: fauces radere (o glasu) Lucr., fauces rasae Q., mulieres genas ne radunto Tab. XII ap. Ci. —

II. pesn. mimo, preko česa, čez kaj hodeč dotakniti (dotikati) se česa, (po)potovati mimo (preko) česa ali čez kaj, zdrkniti, zdrsniti, zdrčati (drsati, drčati) mimo (preko) česa ali čez kaj, jadrati (pluti) mimo (preko) česa ali čez kaj, preleteti (preletavati) kaj: Pr., Sen. tr., Val. Fl. idr., saxa Pachyni radimus V., Circaeae raduntur litora terrae V., iter laevum radere V. na levi ob pečini (skali, čeri) pluti, iter liquidum radere V. leteti po zraku, raditur haec elegis ultima meta meis O. moje elegije drčijo (hitijo) mimo tega zadnjega cilja = skoraj sem na cilju (= pri kraju) s svojimi elegijami, sicco freta radunt (sc. equi) passu O. drčijo bežeč preko morja, aquilo radit terras H. ali Eurus radit arva H. brije (vleče, piha) po … , traiectos surculos radere Suet. lesti preko, prelesti jih; (o rekah) dotakniti (dotikati) se, (o)prati, oplakniti (oplakovati): radere ripas Lucr., campos Tib.; pren. neprijetno dotakniti (dotikati) se koga, česa, žaljivo, nesramno obregniti (obregovati) se ob koga, kaj, užaliti, (raz)žaliti: res delicatas Q., teneras auriculas mordaci vero Pers., pallentes mores Pers. bičati, šibati, grajati.

radováti se alegrarse (česa de a/c) ; regocijarse; deleitarse (ob en)

radovati se na kaj esperar gozoso a/c

radovéden curieux, indiscret

biti radoveden na kaj être curieux de quelque chose
ne bodite tako radovedni! ne soyez pas si curieux!
radoveden sem, če pride je suis curieux de voir s'il viendra

ràdšta prisl. zakaj: radšta ode Novak u hajduke kaj je bil vzrok, da je šel N. med hajduke

rafraîchir [-frɛšir] verbe transitif osvežiti, ohladiti; prezračiti (la chambre sobo); (na novo) poživiti; obnoviti; izboljšati; agronomie prekopati, preorati (la terre zemljo); verbe intransitif ohladiti se, osvežiti se, postati svež

se rafraîchir osvežiti se; odpočiti si, oddahniti si; ohladiti se; familier okrepčati se (s prigrizkom, s pijačo), popiti kaj osvežujočega
rafraîchir une boisson ohladiti pijačo
rafraîchir des cheveux pristriči lase
rafraîchir un chapeau, un tableau obnoviti klobuk, sliko
se rafraîchir l'esprit duševno izpreči
rafraîchir la mémoire à quelqu'un komu kaj nazaj v spomin poklicati, osvežiti komu spomin
mettre du vin, un melon à rafraîchir ohladiti vino, melono
le temps s'est bien rafraîchi vreme se je precej ohladilo

rag¹ [ræg] samostalnik
cunja, krpa, capa; platno, platneno blago iz krp
množina ponošena, razcapana obleka, obleka za vsak dan
šaljivo obleka
slabšalno žepni robec, zavesa ipd.; ničvreden časopis, bankovec; del, odlomek, košček katerekoli stvari; droben, majhen, neznaten ostanek, sled, trohica; revež, bednik, razcapanec, raztrganec

the rag zastava
the Rag šaljivo častniški klub v Londonu
in rags v cunjah, razcapan, raztrgan
not a rag to one's back niti krpice, cunjice na telesu
not a rag of evidence niti sledu o kakem dokazu, nobenega dokazilnega gradiva
worn to rags ponošen, iznošen do cap, capast, cunjast
there is not a rag of truth in what you say niti trohice resnice ni v tem, kar pravite
that meat is boiled to rags to meso je čisto razkuhano
to cook to rags razkuhati
to cram on every rag (of sail) navtika dvigniti, razpeti vsa jadra
to get one's rag out pogovorno razjeziti se
I haven't a rag to put on nimam kaj obleči
to show a red rag to a bull razdražiti bika z rdečo krpo, figurativno razkačiti koga
to spread every rag of sail navtika razpeti vsa razpoložljiva jadra
ameriško to take the rag off (the bush) prekositi, posekati, preseči vse, vsakega
to tear to rags raztrgati na koščke
his reputation is torn to rags od njegovega ugleda ni ostalo niti sledu

raillerie [rajri] féminin zasmeh(ovanje), smešenje, roganje; šala

raillerie à part brez šale, resno
il n'entend pas raillerie on ne razume šale
cela passe la raillerie to gre predaleč, to je preveč
tourner quelque chose en raillerie osmešiti kaj

raison [rɛzɔ̃] féminin razum, pamet; razlog, povod, vzrok; pravica, upravičenost; pojasnilo, razlaga, obračun; zadoščenje; commerce tvrdka, firma; mathématiques razmerje

à raison de 20 francs le mètre po ceni 20 frankov meter
à bonne, à juste raison po pravici, z vso pravico
à plus forte raison s toliko večjo pravico, tem bolj, toliko bolj, toliko prej; kaj šele; da ne rečem
avec raison s pravico, upravičeno
comme de raison kot je prav
en raison de z ozirom na, zaradi; (= à raison de) v razmerju z
pour la raison que ... iz razloga, ker ...
plus que de raison več kot je prav (dobro), preko pametne mere
pour des raisons de commodité zaradi enostavnosti
pour n'importe quelle raison iz katerega koli razloga
pour raison de quoi zaradi tega, iz tega razloga
pour raison de santé iz zdravstvenih razlogov
raison de plus (to je) razlog več, tem več vzroka, razloga za
âge masculin de raison starost, leta razsodnosti
mariage masculin de raison preračunljiva poroka (zakon)
raison d'Etat državni razlogi (oziri)
raison d'être upravičenost (pravica, smisel, razlog do) obstoja
raisons de famille družinski oziri, razlogi
raison du plus fort pravica močnejšega
raison probante dokazilen razlog, dokaz
raison sociale, de commerce oznaka tvrdke, tvrdka
avoir raison imeti prav
avoir raison de quelqu'un, d'une difficulté premagati koga, težkočo
avoir de bonnes raisons imeti dobre razloge
il n'a pas toute sa raison on ni čisto pri pravi pameti
cela n'a ni rime ni raison to nima ne glave ne repa
demander raison zahtevati zadoščenje (à quelqu'un de quelque chose od koga za kaj)
donner raison à quelqu'un komu prav dati
entendre raison uvideti
il n'entend pas raison njemu se ne da nič dopovedati
être en raison directe, inverse (mathématiques) biti v direktnem, obratnem razmerju
faire raison dati zadoščenje
se faire une raison vdati se v neizogibno(st)
se faire raison soi-même sam si poiskati zadoščenje
mettre à la raison spraviti k pameti, spametovati (koga)
parler raison pametno govoriti
perdre la raison izgubiti pamet, ponoreti
rendre raison de quelque chose da(ja)ti račun o čem, figuré pojasniti kaj
tirer, faire raison de quelqu'un maščevati se komu
il y a raison en tout, pour tout vse ima svoje meje
raison n'a point de lieu sila je močnejša od pravice
comparaison n'est pas raison primera (še) ni dokaz; podobnost nima dokazilne moči

rajar (raz)cepiti; figurativno bahati se, širokoustiti se; kramljati; obrekovati

rajar leña drva cepiti
rajarse počiti, razpočiti se, postati razpokan
rajarse por a/c vroče kaj (po)želeti

rájši plus volontiers, plutôt, mieux, de préférence

rajši imeti (hoteti) aimer mieux, préférer
rajši kaj narediti préférer faire quelque chose
rajši bi ostal j'aimerais mieux (ali je préférerais) rester
rajši umreti kot trpeti plutôt mourir que souffrir
rajši imam vino kot pivo j'aime mieux le vin que la bière, je préfère le vin à la bière
rajši vidim, da ostaneš je préfère que tu restes

rájši | ráje

A) adv. komp. od rad più volentieri, piuttosto:
(z glagolom) rajši imeti preferire, preporre, prescegliere
rajši pospravlja, kot kuha preferisce sparecchiare piuttosto che cucinare
kaj bi rajši: kavo ali čaj? che cosa preferisci: caffè o tè?
rajši imeti voler più bene
otroci imajo rajši deda kot očeta i bamini vogliono più bene al nonno che al padre
ne govori toliko, rajši poslušaj e non star sempre a parlare: piuttosto ascolta!

B) konj. rajši kot anziché, piuttosto che:
rajši je umrl, kot da bi izdal preferì morire anziché tradire

ráma (-e) f

1. anat. spalla; omero:
dvigniti, povesiti rame alzare, abbassare le spalle
potrepljati po ramah dare una pacca sulle spalle
ima široke rame ha buoni omeri, ha spalle robuste
na ramah a spalla
na ramo, čez ramo a tracolla
skomigniti z ramami stringersi nelle spalle
pren. ne segati do rame komu non arrivare alle caviglie di qcn.
vreči skrb čez ramo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
pren. dvigniti koga na rame portare qcn. sulle spalle
pren. pasti komu na rame ricadere sulle spalle di qcn.
prevzeti odgovornost za kaj na svoje rame assumersi la responsabilità di qcs.
biti z ramo ob rami essere pari, uguali
bojevati se z ramo ob rami combattere spalla a spalla

2. alp., obl. spalla
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
grad. stopniščna rama rampa di scale
voj. na ramo! spall'arm!

ráma hombro m ; espalda f

na ramah al hombro
z ramo ob rami uno al lado de otro; lado a lado; hombro a hombro
imeti široka ramena tener anchas las espaldas
odgovornost je na mojih ramenih la responsabilidad pesa sobre mí (ali sobre mis espaldas)
dati, vzeti na rame echar al hombro
naprtiti si kaj na ramena (fig) echarse al hombro
nositi na ramenih koga llevar (ali sacar) a hombros a alg
potrepljati po rami dar a alg golpecito en la espalda
skomizgniti z rameni encogerse de hombros, alzar (ali levantar) los hombros

rammarico m (pl. -chi) obžalovanje; žalost; tožba, pritožba:
provare rammarico per qcs. obžalovati kaj

rancune [rɑ̃kün] féminin jeza, mržnja; zamera

sans rancune! brez zamere!
garder rancune à quelqu'un, avoir de la rancune contre quelqu'un biti jezen na koga, kuhati jezo na koga, zameriti komu kaj
nourrir, entretenir une rancune féroce hudó, močnó zameriti, hudo jezo kuhati

randi samostalnik
1. neformalno (zmenek) ▸ randiSte naposled le zbrali dovolj poguma in jo povabili na prvi randi? ▸ Végül összeszedte a bátorságát, és meghívta első randira?

2. neformalno (srečanje) ▸ randi
Policisti so ga odpeljali na treznjenje na policijsko postajo, kjer je preživel noč, obeta pa se mu tudi randi s sodnikom za prekrške. ▸ A rendőrök bevitték kijózanodni a rendőrállomásra, ahol az éjszakára is ott maradt, de még egy randi is vár rá a szabálysértési bíróval.
So župani železničarjem kaj predlagali, so se z njimi dogovorili vsaj za en randi? ▸ Tettek valamilyen javaslatot a polgármesterek a vasutasoknak, legalább megbeszéltek velük egy randit?

rapāx -ācis (rapere)

1. grabeč, deroč, hiter, neustavljiv, nezadržen, nezadržljiv, neudržen, neudržljiv: unda Enn., ventus, ignis, Scylla O., fluvius V., Lucr.; z gen.: chryselectrum rapacissimum ignium Plin. vnetljiv; od tod kot vzdevek 21. legije Rapax T. „hitra“, „neustavljiva“, „nepremagljiva“; tudi njeni vojaki Rapācēs (rapācēs) -ium, m: T.; metaf. zmožen prisvojiti si kaj: nihil est appetentius similium sui nec rapacius quam natura Ci., unde ista rapacia virtutis ingenia vel ex se fertilia Sen. ph., nostri omnium utilitatium et virtutum rapacissimi Plin.

2. grabežljiv, ropaželjen, roparski, (z)grabljiv, razbojen, pohlepen, lakomen, požrešen
a) α) o osebah: Ci. idr., Cinara H. ali domina Tib. denarja lakomna. β) o živalih: lupus H., ungues hominibus lati, rapacibus (zveri) unci Plin.
b) o pooseb. stvareh: mors Tib., Mars Pr., Orcus H.

rapiō -ere, rapuī, raptum (indoev. kor. *rep grabiti, ropati; prim. skr. rápas- tegoba, poškodba, gr. ἐρέπτομαι pipam, pulim, žrem, lit. raples klešča, nem. raffen; prim. tudi indoev. kor. *srep, *sr̥p- v gr. ἁρπάζω plenim, ropam, ἅρπαξ grabežljiv, roparski, plenilski, ἁρπάγη grablje, Ἀρπυία Harpija) (po)grabiti

I. splošno tj. v pravem pomenu

1. (pesn.) (z)grabiti, pograbiti, zagrabiti, hitro (urno) ali siloma (po)prije(ma)ti, vzeti (jemati): arma (sc. manu) V., torrem, securim O., ex taberna cultrum L., flammam in fomite V. na netilu hitro prestreči, ujeti, galeam tectis V. hitro prinesti, vzeti, membra toris ali rapi toris Val. Fl. dvigniti se, nigrum colorem O. počrneti, (na) črno se pobarvati, vim monstri O. hitro piti čudodelno moč, hitro se napiti čudodelne moči, hitro vsesati čudodelno moč; abs.: rapiuntque ruuntque O.

2. hitro odvze(ma)ti, hitro odtrg(ov)ati, hitro (iz)trgati, hitro izvi(ja)ti, hitro (iz)puliti: scalas Auct. b. Alx., corpus consulis L., repagula de poste O.

3. hitro (naglo, urno) odvesti, odpeljati, odgnati, odtegniti, potegniti, (naglo) privesti, pripeljati, prignati: rapi V., L., Plin., rapi a domo longius Ci., imperatorem T., totam aciem in Teucros V., rapere Turno mille populos V. urno pripeljati, privesti V., per aequora navem V., rapit ungula currus H., commeatum in naves L. urno spraviti, variis obsita frondibus sub divum H. na dan spraviti, venandi studium homines per nives ac ruinas rapit L. žene; refl.: se rapere dalje (po)hiteti, (s)teči, odriniti (odrivati): H., Ci., Vell., quo te rapis? kam hitiš? O.; pass.: quattuor viginti et milia rapimur raedis H. preletimo (prevozimo); med.: caelum rapitur assidua vertigine O. se neprenehoma vrti.

4. occ.
a) hitro (naglo, urno) vzeti (jemati), prisvojiti (prisvajati) si, osvojiti (osvajati), dobi(va)ti v svoje roke, zasesti (zasedati): castra urbesque primo impetu L., raptis a Caesare cunctis Lucan.
b) preteči kaj, teči skozi kaj, v hitrem teku preleteti (preletati, preletavati): rapere densa ferarum tecta, silvas V., campum Stat.
c) hitro (naglo, urno) gibaje se narediti (delati), vpis(ov)ati, opis(ov)ati, (o)črtati: immensos orbes per humum rapere V.

5. metaf.
a) hitro (naglo, urno) (z)grabiti, dobi(va)ti, odtrg(ov)ati: ut limis rapias, quod … H.; poseb. hitro uži(va)ti, porabiti (porabljati), izkoristiti (izkoriščati), v naglici užiti kaj, dreti za čim, gnati (poganjati) se za čim, oprije(ma)ti se česa, poprije(ma)ti za kaj: Val. Max. idr., oculis postremum lumen radiatum Enn. fr., Venerem V., H., voluptates T., occassionem H., Q., spem acrius in dies T. oklepati se.
b) hitro (naglo, urno) (do)končati, dovršiti (dovrševati), izvršiti (izvrševati), pospešiti (pospeševati), (po)hiteti s čim, pohitriti: gressus Lucan., iter Lucan., Sil. ali viam O. pot hitro prepotovati (prehoditi, prevaliti), inde rapit cursus Lucan. odhiti, rapere transitum Front., nuptias L., auxilia Cels. —

II. s silo (po sili, siloma, nasilno) (od)trgati

1. iztrgati, izdreti, izpuliti, izviti: pilam Ci., aures, nares V. odtrgati, oscula H. s silo vzeti, ukrasti, stirpes H. izruti, izkoréniti, izkoreníniti.

2. nasilno odvesti, odvleči, drpaliti: aliquem ex lustris Pl., raptus Hector equis O. po tleh vlečen; tako poseb.: rapere aliquem in ius Pl., L., in carcerem Suet., ad palum et ad necem Ci., ad mortem cruciatumque Ci., ad supplicium ob facinus Ci., ad carnificem Pl., ad consulem L. vleči, gnati, tirati koga kam (pred koga, v kaj, k čemu); rapere aliquem tudi odnesti (zanesti, odvleči) koga iz njegove domovine (v tuje kraje, v tujino): O., Pr., Stat.

3. kot plen (rop) odvesti, odnesti, vzeti (jemati), ugrabiti, (o)ropati: rapere et clepere discunt Ci., rapere omnes, trahere S., virgines, uxores Ci., H. idr., quantum rapere potuisset Ci., rapere ad stuprum Ci., T. idr. prisiliti, zapeljati, armenta stabulis O.; od tod subst.
a) rapta -ae, f ugrabljenka, odpeljanka: O.
b) raptum -ī, n ugrabljeno, nagrabljeno, nagrabek, rop, plen, grabež, lupež: V., Vell. idr., ex rapto vivere O. ali rapto vivere S. fr., L., V. idr., rapto gaudere L.

4. = diripere (o)pleniti, (o)ropati, izropati, grabiti, siloma vzeti (jemati): Armeniam T.; pesn.: rapiunt feruntque V. (v prozi agunt feruntque, gr. ἄγουσι καὶ φέρουσιν).

5. occ. naglo in prehitro spraviti ob življenje, „spraviti pod zemljo“, vzeti, pobrati, pograbiti, odnesti, ugrabiti (o smrti, boleznih ipd.): V., Plin., Cels., Lact. idr., immaturā morte indignissime raptum esse Plin. iun., improvisa leti vis rapuit gentes H.

6. metaf.
a) ugrabiti, siloma si prisvojiti: commoda ad se Ci., opes ad se, victoriae gloriam in se L.
b) odtrgati, vzeti: simul tecum sola solacia rapta V., almum quae rapit hora diem H.
c) s seboj potegniti (vleči), zvoditi, zapelj(ev)ati, zavesti (zavajati), zanesti (zanašati), (pri)siliti, s seboj privesti: ipsae res verba rapiunt Ci. potegnejo za sabo primerne besede, napeljejo na prave besede, določijo besede, rapere auditorem in medias res H. naglo uvesti (vpeljati, popeljati, postaviti, vreči, potisniti) poslušalca v središče dogajanja (dogodkov), rapere aliquem in adversum V. v propad (propast, uničenje), in deteriorem partem rapere Ter. na hudo obrniti (obračati), sumničiti, consilium in contrariam partem rapere Asin. Poll. ap. Ci. ep. v nasprotje obrniti, sprevračati, rapere in invidiam aliquem Ci. izročiti, izpostaviti, podvreči, rapi in invidiam Ci. vdati se.
d) strastno (močno, silno, nevzdržno) vleči (gnati) koga, zanesti (zanašati), zamakniti (zamikati), premamiti (premamljati), prevze(ma)ti: iudicem Q., ὁρμή, quae hominem huc illuc rapit Ci., animus cupidine caecus ad inceptum scelus rapiebat S., ea (sc. cupiditas) ad oppugnandam Capuam rapit L.; v pozitivnem pomenu: ad divinarum rerum cognitionem … rapi Ci., totos ad se convertit et rapit Ci., omnium oculos hominum in se rapit atque convertit Fl., si tantus amor scribendi te rapit H., utraque forma rapit Pr.
e) tako rekoč kot plen prisvojiti (prisvajati) si kaj, siloma se polastiti (polaščati) česa: rapere dominationem T., Enn. fr. z zakonskim ropom.
f) kot kupec vleči (puliti) se za kako blago: exemplaria librorum certatim rapere Hier.

Opomba: Star. fut. II rapsit Ci. (v zakonskem besedilu); abl. pt. pf. raptabus: Char.

rapport [rapɔr] masculin donos; dohodek; poročilo, referat; spričevalo; izjava; razmerje, odnos; zveza; ozir; pluriel zveze, občevanje

de bon rapport donosen, rentabilen
en rapport avec v razmerju z
par rapport à kar tiče, kar zadeva, v primeri z
sous le rapport de s stališča, kar tiče
sous tous les rapports v vsakem pogledu, oziru
sur le rapport de po izjavi, po izpovedi
rapport d'affaires, commercial poslovno poročilo
rapports pluriel d'affaires, de commerce, d'amitié poslovne, trgovske, prijateljske zveze
rapport de causalité, causal vzročna zveza
rapport de coexistence pacifique odnos miroljubne koeksistence
rapport d'expert strokovno mnenje, poročilo, ekspertiza
rapport de gestion upravno, računsko poročilo
rapport intime intimna zveza, odnos; pluriel spolno občevanje; spolni odnosi
rapport médical zdravniški izvid
rapport quotidien, mensuel, annuel dnevno, mesečno, letno poročilo
rapport de service, de travail službeno, delovno razmerje
rapports sexuels spolni odnosi
rapport sur la situation générale poročilo 0 splošnem položaju
emploi masculin d'un grand rapport zelo donosna služba
maison féminin de rapport hiša z najemniškimi stanovanji
terres féminin pluriel de rapport navožena zemlja
avoir rapport à quelque chose nanašati se na kaj
avoir (un) rapport imeti marsikaj skupnega (avec s)
élaborer, rédiger, présenter un rapport izdelati, redigirati, predložiti poročilo
entrer en rapport avec stopiti v zvezo z, v stik s
entretenir des rapports vzdrževati zveze, odnose
être en rapport biti v zvezi
être en plein rapport biti donosen
faire un rapport (écrit) sur napraviti (pismeno) poročilo o
mettre en rapport spraviti v zvezo (avec s)
rompre, cesser tous rapports avec quelqu'un prekiniti vse zveze, odnose s kom