-
nor(r)ois, e [nɔrwa, z] adjectif severozahoden; staronordijski; masculin staronordijski jezik
-
nós (-a) m
1. naso:
dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
grški, orlovski nos naso greco, aquilino
dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
obrisati si nos pulirsi il naso
vihati nos arricciare, torcere il naso
2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
imeti dober nos avere buon naso
3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
nos nakovala corno
avtomobilski nos muso dell'automobile
nos aviona muso dell'aereo
ladijski nos prua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nos mu cvete ha il naso rosso
nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
visoko nositi nos stare col naso ritto
vihati nos nad čim torcere il naso
v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
dati jih komu pod nos cantargliene
dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
bosti v nos sentire pizzicore al naso
iti v nos sentirsi offeso
potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
iti za nosom andare a (lume di) naso
oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso
-
nosílec (-lca) m
1. portatore; ekst. facchino; šport.
nosilec vode portaacqua, portaborracce
2. publ. fautore, promotore; combattente:
nosilci sodobnega knjižnega jezika so zlasti izobraženci i promotori della moderna lingua letteraria sono anzitutto gli intellettuali
3. (kar opredeljuje) portatore:
glas je nosilec pomenskega razlikovanja il suono è portatore della distinzione semantica
4. (povzročitelj)
ta človek je nosilec nesreče il tipo porta sfortuna, è uno iellatore
ti oblaki so nosilci snega queste nuvole portano neve
5. (kdor je odgovoren za kako dejavnost)
nosilec javne funkcije funzionario; ekst. dignitario
nosilec glavne vloge protagonista
nosilec liste capolista
jur. nosilec patenta licenziantario
6. (kdor ima kaj priznano, dano) titolare; detentore:
nosilec stanovanjske pravice titolare del diritto all'alloggio, inquilino
nosilec socialnega zavarovanja titolare dell'assicurazione sociale, assicurato
nosilec oblasti detentore del potere
7. portatore:
tudi ptiči so nosilci raznih bolezni anche gli uccelli sono portatori di varie malattie
med. nosilec bacilov portatore di batteri
8. (gradbeni element, ki prenaša obtežitev na podpore) portante, sostegno, pilastro, supporto
9. voj.
nosilec raket nave portamissili; aereo portamissili
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fot. nosilec emulzije supporto dell'emulsione
gled. nosilec kulis supporto delle quinte
inform. nosilec podatkov supporto dei dati
šport. nosilec rumenega pasu detentore della cintura gialla
grad. ločni nosilec sostegno, pilastro dell'arcata
mostni nosilec sostegno del ponte
palični nosilec sostegno a traliccio
gled. nosilec druge glavne vloge comprimario
nosilec papeškega stola sediario
jur. nosilec površinske pravice superficiario
nosilec steklenic portabottiglie
jur. nosilec izključne pravice esclusivista
voj. nosilka helikopterjev portaelicotteri
-
nosíti (-im)
A) imperf.
1. portare:
nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
nositi naprodaj portare al mercato, a vendere
2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano
3. (iti komu povedat) portare:
nositi vesele novice portare buone notizie
4. (povzročiti zadrževanje) portare:
kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?
5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca
6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte
7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
nositi lasuljo portare la parrucca
nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico
8. (imeti) portare, avere:
nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
nositi denar pri sebi avere denaro
9.
nositi odgovornost za essere responsabile di
nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di
10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
nositi roke v žepu tenere le mani in tasca
11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nositi glavo pokonci camminare a testa alta
iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
nositi očetovo ime portare il nome del padre
nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
visoko nositi nos stare col naso ritto
pren. nositi roge portare le corna
stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
nositi vse komu na nos spiattellare tutto
nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo
B) nosíti se (-im se) imperf. refl.
1. portarsi, incedere
2. spostarsi; diffondersi
3. comportarsi:
nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore
4. vestirsi:
nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda
5.
dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi
-
notare v. tr. (pres. nōto)
1. zaznamovati; beležiti
2. zapisati, vpisati
3. opaziti, opazovati; zapaziti; upoštevati:
farsi notare priti do izraza, biti opazen
nota bene pomni; opomba
4. reči, opozoriti, opozarjati; izpostaviti, poudariti:
è da notare che... treba je povedati, da...
-
notarial, e, aux [-rjal, rjo] adjectif notarski
-
notarié, e [-rje] adjectif notarsko overjen ali potrjen
-
noté, e [nɔte] adjectif
bien, mal noté dobro, slabo zapisan
-
nóter adv. (per il moto a luogo) ➞ notri
1. (izraža premikanje, usmerjenost v zaprt prostor) dentro:
gledati, stopiti, vabiti noter guardare, entrare, chiamare dentro
trebuh noter, prsi ven pancia in dentro, petto in fuori
šli smo že noter v zimo l'inverno è alle porte
pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven da un orecchio gli va dentro, dall'altro fuori
pren. zamujeno notri prinesti recuperare i ritardi
pog. noter pride manj, kot je stroškov le entrate sono minori delle uscite
pog. spraviti koga noter mandare qcn. in gattabuia
noter! avanti!
2.
noter do (prav, čisto) fino a, fin dentro a
-
notírati (-am) imperf., perf.
1. annotare, annotarsi
2. muz. annotare
3. intr. ekon. essere quotato:
koliko notira dolar a quanto è quotato il dollaro
-
nōtte f
1. noč:
a notte ko se je znočilo
da notte nočen, spalen:
camicia da notte spalna srajca
di notte ponoči
di prima notte v prvih nočnih urah
nel cuor della notte sredi noči
sul far della notte ko se mrači
giorno e notte stalno, nenehno
la notte sulla domenica noč na nedeljo
la notte dei lunghi coltelli pren. noč dolgih nožev, brezobziren obračun
la prima notte prva (poročna) noč
la notte santa sveta noč, Božična noč
ci corre quanto dal giorno alla notte razlika je ogromna kot dan in noč
peggio che andar di notte stvar gre zmeraj slabše
2.
notte buia, stellata temna, zvezdnata noč
notte movimentata nemirna, razburkana noč
notte tranquilla mirna noč
buona notte! lahko noč!
notte bianca neprespana, prebedena noč
passare la notte in bianco prebedeti
far di notte giorno bedeti
3. pren. tema, mrak; neznanje, barbarstvo:
la notte dei tempi pradavnina
4. pren. slepota
-
noué, e [nue] adjectif rahitičen; figuré zaostal; botanique oplojen
-
nourri, e [nuri] adjectif hranjen, debel, močan; obilen, bogat; zelo začinjen
feu masculin nourri močan ogenj
fusillade féminin nourrie gosto streljanje
applaudissement masculin nourri vztrajno ploskanje
être logé, blanchi et nourri imeti stanovanje, pranje perila in hrano
-
nourrissant, e [sɑ̃, t] adjectif hranilen, redilen
-
nouveau-né, e [nuvone] adjectif novorojen; masculin novorojenec
fille nouveau-née novorojena deklica, hčerka
enfants masculin pluriel nouveau-nés novorojeni otroci
-
nòv (nôva -o)
A) adj.
1. nuovo, recente, novello:
nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
jesti nov krompir mangiare patate novelle
2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
nova obleka abito nuovo
3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
nova zvezda stella nuova
iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure
4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo
5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
novi učenci i nuovi scolari
novi diplomiranci i neolaureati
6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche
7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti
8. pren. (tak kot pravi) novello:
on je novi Manet è un novello Manet
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
obrniti nov list, novo stran voltar pagina
nov veter je zapihal tira un vento nuovo
biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
praznovati novo leto festeggiare Capodanno
gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
lingv. nova beseda neologismo
nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
um. nova gotika neogotico
rel. nova maša messa novella
um., lit. nova romantika neoromanticismo
med. nova tvorba tumore
bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
lit., film. novi realizem neorealismo
geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
film. novi val nouvelle vague
hist. novi vek evo moderno
metal. novo srebro alpacca, argentone
agr. nov cepič reinnesto
nov pristaš proselito
med. nova tvorba tumore
film. nova verzija remake
nova vrstica capoverso
trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
bibl. Novi testament Nuovo Testamento
pren. novi član skupnosti neofita
ekon. novi menični upnik giratario
novi odlok controdecreto
novi poskus riprova
pren. novo ovrednotenje rivalutazione
bot. novo poganjanje rintallo
novo povelje contrordine
PREGOVORI:
nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni
B) nôvi (-a -o) m, f, n
1. novi il nuovo (capo ecc.):
novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo
2. nova:
zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni
3. novo il nuovo:
boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo
-
novanta
A) agg. invar. devetdeset:
avere novanta probabilità su cento ekst. imeti veliko verjetnost, biti zelo verjeten
te l'ho detto e ripetuto novanta volte stokrat sem ti povedal
B) m devetdeset:
pren. pezzo da novanta velika živina; mafijaški boss
essere sui novanta imeti jih okoli devetdeset (let)
la paura fa novanta pren. strah ima velike oči
-
novitās -ātis, f (novus)
1. novost, novina, novota, novo, večinoma abstr., poklas. tudi konkr. (naspr. vetustas, antiquitas): Corn., Sen. ph., Plin. iun., Suet., Iust., Amm., Cl., Macr. idr., rei novitas Ci., n. regni V., gratā novitate morandus spectator H., brevitatis novitatisque gratia (mik) Q.; pesn.: n. mundi Lucr. ali anni O. mladoletje, pomlad; v pl.: Plin. iun., Amm.; occ.: novitates … non sunt illae quidem repudiandae Ci. nova poznanstva (prijateljstva).
2. nenavadnost, neobičajnost, nenadnost, presenetljivost: nominum Ci., pugnae C., novitate rei permotus C. po nenavadni (osupljivi) prikazni, n. ornatūs N. nenavadna oprava, id facinus in primis ego memorabile existumo sceleris atque periculi novitate S., n. cibi Lucr., monstri O., adiuta est novitas numine nostra dei O. moje presenetljivo podjetje, početje (= petje), n. coloris Iust., elephantorum Aur.; novitas = res novae novotarjenje, novotarije, spremembe: cupidi novitatis (sc. na predavanjih) Q., e Gallis novitatis metu egresso Amm.; pl. novitates nenavadne prikazni, nenavadne stvari, nenavadno: Plin. iun., novitates aquarum Sen. ph. nenavadne vode, nenavadno vodovje, hae quoque novitatibus victae Plin.
3. occ. novost stanu (rodu), nov stan, stan novega povzdignjenca (homo novus), stan plemiškega novinca (novinca v časti), novo plemstvo, jara gospoda: generis Ci., nemo tum novitati invidebat Ci., contemnunt novitatem meam S., Cicero, vir novitatis nobilissimae Vell., n. familiae Vell., nobilitare nobilitatem suam Vell.
-
noyé, e [nwaje] adjectif utopljen, potopljen, preplavljen; masculin utopljenec
être noyé de dettes tičati do ušes v dolgovih
noyé de larmes ves v solzah
noyé de sang ves oblit s krvjo
ranimer un noyé par la respiration artificielle z umetnim dihanjem utopljenca spet k zavesti spraviti
-
nu, e [nü] adjectif gol, nag; nepokrit, neoblečen, le za silo oblečen; commerce nepakiran; masculin nagota, akt
chambre féminin nue soba brez pohištva
nu comme un ver; comme une main popolnoma nag; figuré popolnoma brez sredstev
à nu gol, nepokrit, nezavarovan, (konj) neosedlan
monter à cheval à nu jahati konja brez sedla
à l'œil nu z golim očesom
nu pieds bos
nu-tête gologlav
se battre à mains nues boriti se z golimi rokami, brez orožja
dire la vérité toute nue povedati golo resnico
mettre à nu razgaliti
mettre quelqu'un à nu komu vse (od)vzeti