Franja

Zadetki iskanja

  • nor(r)ois, e [nɔrwa, z] adjectif severozahoden; staronordijski; masculin staronordijski jezik
  • nós (-a) m

    1. naso:
    dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
    grški, orlovski nos naso greco, aquilino
    dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
    s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
    obrisati si nos pulirsi il naso
    vihati nos arricciare, torcere il naso

    2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
    imeti dober nos avere buon naso

    3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
    nos nakovala corno
    avtomobilski nos muso dell'automobile
    nos aviona muso dell'aereo
    ladijski nos prua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nos mu cvete ha il naso rosso
    nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
    ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    vihati nos nad čim torcere il naso
    v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
    vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
    ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
    nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
    odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
    dati jih komu pod nos cantargliene
    dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
    pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
    bosti v nos sentire pizzicore al naso
    iti v nos sentirsi offeso
    potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
    videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
    dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
    biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
    obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
    zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
    iti za nosom andare a (lume di) naso
    oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso
  • nosílec (-lca) m

    1. portatore; ekst. facchino; šport.
    nosilec vode portaacqua, portaborracce

    2. publ. fautore, promotore; combattente:
    nosilci sodobnega knjižnega jezika so zlasti izobraženci i promotori della moderna lingua letteraria sono anzitutto gli intellettuali

    3. (kar opredeljuje) portatore:
    glas je nosilec pomenskega razlikovanja il suono è portatore della distinzione semantica

    4. (povzročitelj)
    ta človek je nosilec nesreče il tipo porta sfortuna, è uno iellatore
    ti oblaki so nosilci snega queste nuvole portano neve

    5. (kdor je odgovoren za kako dejavnost)
    nosilec javne funkcije funzionario; ekst. dignitario
    nosilec glavne vloge protagonista
    nosilec liste capolista
    jur. nosilec patenta licenziantario

    6. (kdor ima kaj priznano, dano) titolare; detentore:
    nosilec stanovanjske pravice titolare del diritto all'alloggio, inquilino
    nosilec socialnega zavarovanja titolare dell'assicurazione sociale, assicurato
    nosilec oblasti detentore del potere

    7. portatore:
    tudi ptiči so nosilci raznih bolezni anche gli uccelli sono portatori di varie malattie
    med. nosilec bacilov portatore di batteri

    8. (gradbeni element, ki prenaša obtežitev na podpore) portante, sostegno, pilastro, supporto

    9. voj.
    nosilec raket nave portamissili; aereo portamissili
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fot. nosilec emulzije supporto dell'emulsione
    gled. nosilec kulis supporto delle quinte
    inform. nosilec podatkov supporto dei dati
    šport. nosilec rumenega pasu detentore della cintura gialla
    grad. ločni nosilec sostegno, pilastro dell'arcata
    mostni nosilec sostegno del ponte
    palični nosilec sostegno a traliccio
    gled. nosilec druge glavne vloge comprimario
    nosilec papeškega stola sediario
    jur. nosilec površinske pravice superficiario
    nosilec steklenic portabottiglie
    jur. nosilec izključne pravice esclusivista
    voj. nosilka helikopterjev portaelicotteri
  • nosíti (-im)

    A) imperf.

    1. portare:
    nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
    nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
    nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
    nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

    2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
    veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
    avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

    3. (iti komu povedat) portare:
    nositi vesele novice portare buone notizie

    4. (povzročiti zadrževanje) portare:
    kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

    5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
    bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

    6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
    trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
    to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

    7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
    nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
    nositi lasuljo portare la parrucca
    nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

    8. (imeti) portare, avere:
    nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
    nositi denar pri sebi avere denaro

    9.
    nositi odgovornost za essere responsabile di
    nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

    10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
    nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
    nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

    11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
    ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
    noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
    šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
    nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
    ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
    nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
    nositi glavo pokonci camminare a testa alta
    iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
    nositi očetovo ime portare il nome del padre
    nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    pren. nositi roge portare le corna
    stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
    pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
    nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
    nositi vse komu na nos spiattellare tutto
    nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
    nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
    nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
    teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
    laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
    nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

    B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

    1. portarsi, incedere

    2. spostarsi; diffondersi

    3. comportarsi:
    nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

    4. vestirsi:
    nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

    5.
    dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi
  • notare v. tr. (pres. nōto)

    1. zaznamovati; beležiti

    2. zapisati, vpisati

    3. opaziti, opazovati; zapaziti; upoštevati:
    farsi notare priti do izraza, biti opazen
    nota bene pomni; opomba

    4. reči, opozoriti, opozarjati; izpostaviti, poudariti:
    è da notare che... treba je povedati, da...
  • notarial, e, aux [-rjal, rjo] adjectif notarski
  • notarié, e [-rje] adjectif notarsko overjen ali potrjen
  • noté, e [nɔte] adjectif

    bien, mal noté dobro, slabo zapisan
  • nóter adv. (per il moto a luogo) ➞ notri

    1. (izraža premikanje, usmerjenost v zaprt prostor) dentro:
    gledati, stopiti, vabiti noter guardare, entrare, chiamare dentro
    trebuh noter, prsi ven pancia in dentro, petto in fuori
    šli smo že noter v zimo l'inverno è alle porte
    pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven da un orecchio gli va dentro, dall'altro fuori
    pren. zamujeno notri prinesti recuperare i ritardi
    pog. noter pride manj, kot je stroškov le entrate sono minori delle uscite
    pog. spraviti koga noter mandare qcn. in gattabuia
    noter! avanti!

    2.
    noter do (prav, čisto) fino a, fin dentro a
  • notírati (-am) imperf., perf.

    1. annotare, annotarsi

    2. muz. annotare

    3. intr. ekon. essere quotato:
    koliko notira dolar a quanto è quotato il dollaro
  • nōtte f

    1. noč:
    a notte ko se je znočilo
    da notte nočen, spalen:
    camicia da notte spalna srajca
    di notte ponoči
    di prima notte v prvih nočnih urah
    nel cuor della notte sredi noči
    sul far della notte ko se mrači
    giorno e notte stalno, nenehno
    la notte sulla domenica noč na nedeljo
    la notte dei lunghi coltelli pren. noč dolgih nožev, brezobziren obračun
    la prima notte prva (poročna) noč
    la notte santa sveta noč, Božična noč
    ci corre quanto dal giorno alla notte razlika je ogromna kot dan in noč
    peggio che andar di notte stvar gre zmeraj slabše

    2.
    notte buia, stellata temna, zvezdnata noč
    notte movimentata nemirna, razburkana noč
    notte tranquilla mirna noč
    buona notte! lahko noč!
    notte bianca neprespana, prebedena noč
    passare la notte in bianco prebedeti
    far di notte giorno bedeti

    3. pren. tema, mrak; neznanje, barbarstvo:
    la notte dei tempi pradavnina

    4. pren. slepota
  • noué, e [nue] adjectif rahitičen; figuré zaostal; botanique oplojen
  • nourri, e [nuri] adjectif hranjen, debel, močan; obilen, bogat; zelo začinjen

    feu masculin nourri močan ogenj
    fusillade féminin nourrie gosto streljanje
    applaudissement masculin nourri vztrajno ploskanje
    être logé, blanchi et nourri imeti stanovanje, pranje perila in hrano
  • nourrissant, e [sɑ̃, t] adjectif hranilen, redilen
  • nouveau-né, e [nuvone] adjectif novorojen; masculin novorojenec

    fille nouveau-née novorojena deklica, hčerka
    enfants masculin pluriel nouveau-nés novorojeni otroci
  • nòv (nôva -o)

    A) adj.

    1. nuovo, recente, novello:
    nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
    nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
    jesti nov krompir mangiare patate novelle

    2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
    nova obleka abito nuovo

    3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
    nova zvezda stella nuova
    iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure

    4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
    ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo

    5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
    novi učenci i nuovi scolari
    novi diplomiranci i neolaureati

    6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
    novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche

    7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
    novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
    upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti

    8. pren. (tak kot pravi) novello:
    on je novi Manet è un novello Manet
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
    obrniti nov list, novo stran voltar pagina
    nov veter je zapihal tira un vento nuovo
    biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
    videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
    čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
    praznovati novo leto festeggiare Capodanno
    gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
    lingv. nova beseda neologismo
    nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
    um. nova gotika neogotico
    rel. nova maša messa novella
    um., lit. nova romantika neoromanticismo
    med. nova tvorba tumore
    bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
    lit., film. novi realizem neorealismo
    geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
    film. novi val nouvelle vague
    hist. novi vek evo moderno
    metal. novo srebro alpacca, argentone
    agr. nov cepič reinnesto
    nov pristaš proselito
    med. nova tvorba tumore
    film. nova verzija remake
    nova vrstica capoverso
    trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
    bibl. Novi testament Nuovo Testamento
    pren. novi član skupnosti neofita
    ekon. novi menični upnik giratario
    novi odlok controdecreto
    novi poskus riprova
    pren. novo ovrednotenje rivalutazione
    bot. novo poganjanje rintallo
    novo povelje contrordine
    PREGOVORI:
    nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni

    B) nôvi (-a -o) m, f, n

    1. novi il nuovo (capo ecc.):
    novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo

    2. nova:
    zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni

    3. novo il nuovo:
    boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo
  • novanta

    A) agg. invar. devetdeset:
    avere novanta probabilità su cento ekst. imeti veliko verjetnost, biti zelo verjeten
    te l'ho detto e ripetuto novanta volte stokrat sem ti povedal

    B) m devetdeset:
    pren. pezzo da novanta velika živina; mafijaški boss
    essere sui novanta imeti jih okoli devetdeset (let)
    la paura fa novanta pren. strah ima velike oči
  • novitās -ātis, f (novus)

    1. novost, novina, novota, novo, večinoma abstr., poklas. tudi konkr. (naspr. vetustas, antiquitas): Corn., Sen. ph., Plin. iun., Suet., Iust., Amm., Cl., Macr. idr., rei novitas Ci., n. regni V., gratā novitate morandus spectator H., brevitatis novitatisque gratia (mik) Q.; pesn.: n. mundi Lucr. ali anni O. mladoletje, pomlad; v pl.: Plin. iun., Amm.; occ.: novitates … non sunt illae quidem repudiandae Ci. nova poznanstva (prijateljstva).

    2. nenavadnost, neobičajnost, nenadnost, presenetljivost: nominum Ci., pugnae C., novitate rei permotus C. po nenavadni (osupljivi) prikazni, n. ornatūs N. nenavadna oprava, id facinus in primis ego memorabile existumo sceleris atque periculi novitate S., n. cibi Lucr., monstri O., adiuta est novitas numine nostra dei O. moje presenetljivo podjetje, početje (= petje), n. coloris Iust., elephantorum Aur.; novitas = res novae novotarjenje, novotarije, spremembe: cupidi novitatis (sc. na predavanjih) Q., e Gallis novitatis metu egresso Amm.; pl. novitates nenavadne prikazni, nenavadne stvari, nenavadno: Plin. iun., novitates aquarum Sen. ph. nenavadne vode, nenavadno vodovje, hae quoque novitatibus victae Plin.

    3. occ. novost stanu (rodu), nov stan, stan novega povzdignjenca (homo novus), stan plemiškega novinca (novinca v časti), novo plemstvo, jara gospoda: generis Ci., nemo tum novitati invidebat Ci., contemnunt novitatem meam S., Cicero, vir novitatis nobilissimae Vell., n. familiae Vell., nobilitare nobilitatem suam Vell.
  • noyé, e [nwaje] adjectif utopljen, potopljen, preplavljen; masculin utopljenec

    être noyé de dettes tičati do ušes v dolgovih
    noyé de larmes ves v solzah
    noyé de sang ves oblit s krvjo
    ranimer un noyé par la respiration artificielle z umetnim dihanjem utopljenca spet k zavesti spraviti
  • nu, e [nü] adjectif gol, nag; nepokrit, neoblečen, le za silo oblečen; commerce nepakiran; masculin nagota, akt

    chambre féminin nue soba brez pohištva
    nu comme un ver; comme une main popolnoma nag; figuré popolnoma brez sredstev
    à nu gol, nepokrit, nezavarovan, (konj) neosedlan
    monter à cheval à nu jahati konja brez sedla
    à l'œil nu z golim očesom
    nu pieds bos
    nu-tête gologlav
    se battre à mains nues boriti se z golimi rokami, brez orožja
    dire la vérité toute nue povedati golo resnico
    mettre à nu razgaliti
    mettre quelqu'un à nu komu vse (od)vzeti