Franja

edín of one mind, agreed

biti edín z to agree with
smo edíni z vami we agree with you, we are in agreement with you

edín (-a -o) adj. unanime:
biti si edini v čem essere unanimi in qcs.

edínstven único; sin par; incomparable

biti edinstven ser único; no tener par
edinstvena prilika ocasión f única

éditer [edite] verbe transitif izdati, objaviti; založiti (književno delo)

s'éditer biti objavljen; objaviti svoja dela v samozaložbi

ēdō² -ere -didī -ditum

I. vzdigniti, med. vzrasti (prim. ēditus 3): in eximiam altitudinem editis arboribus Cu.

— II.

1. iz sebe da(ja)ti, od sebe da(ja)ti: animam ed. Ci. dušo spustiti, (dušo) izdihniti, pro re publica vitam ed. Ci. življenje dati, libenter extremum spiritum ediderim Ci., cuniculus armatos edidit L., per os est editus aër Lucr.; ex aedibus me edidi foras Pl. odšel sem; poseb.: clamorem ed. Ci. krik zagnati, (za)kričati, voces, risūs ed. Ci. spregovoriti, zasmejati se, fletum ed. Ph. (za)ječati, tarnati, ed. gemitūs O. vzdihniti (vzdihovati), stokati, latratūs O. lajati, hinnitūs O. rezgetati, murmur O. mrmrati, sonum Cu., planctūs Iuv. žalovati; magnā caede editā N. po velikem prelitju krvi; pesn.: flumen editur in mare O. se izliva v morje, Maeander in sinum maris editur L.

2. occ.
a) roditi, poroditi; o ženskah: cum Vestalis geminum partum edidisset L. je porodila dvojčka, edidit … geminos Latona O., ed. fetūs nixibus V., aliquem maturis nixibus O., quem pertu sub luminis edidit oras V., in lucem edi Ci. na svet priti, roditi se, quos edidit Hypso Val. Fl., marem ed. Suet.; o živalih: animalia ex utero ed. Lact.; katahrestično tudi o moških: Electram Atlans edidit V., Maecenas atavis edite regibus H. rojenec kraljevih prednikov, flumine Gange edita O. hči reke Gangesa; pren.: Amorem Rhodope aut Garamantes edunt V. so njegovi roditelji, terra edit innumeras species O., frondem edit ulmus Col. poganja.
b) spise izda(ja)ti, objaviti (objavljati): annales Ci., de re publica libros Ci., edi tabulas populo imperavi Ci., libri, qui in vulgus editi sunt N., orationem scriptam ed. S., delere licebit, quod non edideris H., edere librum de vita alicuius Plin. iun., principes (življenjepise vladarjev) Vop.

— III. pren.

1.
a) in vulgus edere ljudstvu razglasiti (razglašati), (glas, govorico) raznesti (raznašati), (raz)širiti: edit in vulgus suo iussu illum profectum esse N., quae opinio erat edita in vulgus C.
b) (povelje) dati, izdati, zapovedati, zaukazati, veleti: edere mandata N. naročiti imperia L., ederet consul, quid fieri vellet L., edita Thaumantidos O. ukaz, povelje.

2. reči, izreči (izrekati), izgovoriti, naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati), povedati, imenovati: haec prior edidit ore V. je izgovoril, ed. talia placido ore O., edidit flamen haec verba O., meum nomen iis ediderant Ci., ede illa, quae coeperas Ci. ep., postulata consulibus ed. Ci., edituri sunt iudicium Ci., ede hominis nomen H., dum, quae Crispini docuit me ianitor, edo H., ed. consilia hostium L., aliquem auctorem alicuius rei L., nomen L. Tarquinium L. imenovati se za Lucija Tarkvinija, ede tuum nomen et patriam O., ed. veros ortus O., auctor necis editur O., ed. annos et censum Plin., edam, si quis me consulat Iuv.; pesn. = pripovedovati, opevati: edam versibus Lucr., arma … violentaque bella parabam edere O. — Skladi: z dvojnim acc.: auctorem doctrinae Pythagoram ed. L.; z ACI: edunt fruges creari Lucr., hos navita templi edidit esse deos O.; z odvisnim vprašanjem: edant … , quid in magistratu gesserint Ci., quid sibi velit fabula, ede H.; occ.
a) (oraculum) edere preroštvo izreči, prerokovati: oraculum ed. Ci., Cu., ita ex fatalibus libris erat editum L., quam opem Delphicus edat O., mea fata ed. O., in vulgus edita responsa Cu., sortem oraculo editam Cu.
b) (pred sodiščem) svetovati, predlagati, imenovati, določiti koga: si reus tribus ederet, suam certe edidisset Ci. (tožnik je imel pravico svetovati 4 okrožja, obtoženec eno izmed njih odkloniti; prim. ēditiō in ēditīcius), toda: editi (= editicii) ad reiciendum iudices Ci.; quaesitorem ed. Ci., socium edidisti Quinctium Ci., iudicium id, quod edat Ci.

3. storiti, narediti, napraviti, povzročiti (povzročati), prizade(va)ti, izvršiti, dovršiti: scelera, quae ab illo in patriam sunt edita Ci., quod facinus ille non edidit? Ci., nullum fructum ex se ed. Ci. (o ovcah) nobenega dobička ne dajati, haec dies edidit mores O., certamen, cladem, tumultum, trepidationem ed. L., povzročiti (povzročati), immortalia opera ed. L., operam ed. L. uslugo storiti, ferro strages, funera ed V., in eos omnia exempla cruciatusque C. dati jih na vse načine mučiti, ed. singulare patientiae exemplum Cu. vzgled … dati, proelia pugnasque Lucr., memorabile proelium Cu. znamenito bitko biti, digna spectaculo Cu.; drž.pr. (javne igre) prirediti (prirejati): edere munus gladiatorium L., ludos: Cu., T., Suet., spectaculum T., Circenses, pugnas navales, agonas, venationes Suet.; met.: gladiatores ed. T. gladiatorjem da(ja)ti nastopiti = gladiatorske igre prirediti (prirejati): pren.: ed. certamen quoddam maeroris Cu. prirediti žalovanje kakor za stavo. — Od tod adj. pt. pf. ēditus 3 vzdignjen, kvišku moleč, štrleč, vzvišen, visok, strm: Lucr., Col., collis ex planitie editus C., locis editioribus C., locus editus et paulatim ab imo acclivis C., admodum edito loco C., loco perexcelso atque edito Ci., conclave editum N. gornje nadstropje, locum extra urbem editum ceperunt N., mons in immensum editus S., collis magna parte editus S., locus editior S., collis editissimus S. fr., campus, … austro editus V. ki se vzdiguje proti jugu; kot subst.: ex edito Plin., in edito Suet., edita montium T. višine, samo edita T. višavje; pren.: ordo quasi editus in altum Ci., viribus editior H. močnejši, krepkejši.

educación ženski spol vzgoja

educación profesional strokovna vzgoja
sin educación neizobražen; neolikan
no tener educación biti neizobražen; biti nevzgojen

éducation [-sjɔ̃] féminin vzgoja; izobraževanje; izobrazba; olika, lepo vedenje

sans éducation slabó vzgojèn, neolikan; neizobražen
éducation civique državljanska vzgoja
éducation générale splošna izobrazba
éducation manuelle pouk ročnega dela
éducation musicale glasbena vzgoja
éducation physique, corporelle telesna vzgoja, telovadba (šolski predmet)
éducation politique, professionnelle, scolaire, universitaire politična, poklicna, šolska, univerzitetna vzgoja ali izobrazba
maison féminin d'éducation vzgojni zavod
Ministère masculin de l'Education nationale ministrstvo za prosveto (znanost in kulturo)
avoir de l'éducation biti dobro vzgojèn
faire l'éducation d'un enfant vzgojiti otroka
manquer d'éducation biti brez vzgoje, biti nevzgojèn, neolikan, neizobražen

educazione f

1. vzgoja; izobrazba; vadba:
ricevere una rigida educazione biti strogo vzgojen
impartire una sana educazione zdravo vzgajati
educazione fisica telesna vzgoja

2. olika, lepo vedenje:
bella educazione (buona creanza) nesramnost! neotesanec!
chi ti ha insegnato l' educazione? kdo pa te je učil olike?

effacer [efase] verbe transitif izbrisati, zabrisati; figuré zasenčiti, prekašati; nazaj potegniti; odstraniti (madež); plačati (dolg)

s'effacer izbrisati se; zabrisati se, obledeti; izginiti; miniti; figuré umakniti se (devant quelqu'un komu); ostati, biti v ozadju
effacer le tableau zbrisati (šolsko) tablo
effacer un nom sur la liste zbrisati ime s seznama
effacer le signal (železnica) postaviti signal na »prosto«, odpreti signal
le temps efface tout čas zabriše vse
il efface tous les autres peintres on prekaša vse ostale slikarje
effacer de sa mémoire izbrisati si iz spomina
effacer ses épaules potegniti ramena nazaj, zravnati se
les souvenirs s'effacent spomini obledé

effet [efɛ] masculin učinek, efekt; izid, rezultat; posledica; uspeh; vtis; izvedba, uresničenje; dejanje, delo; namen, smoter; commerce menica, vrednostni papir; technique delovni učinek, storitev; pluriel obleke, stvari; prtljaga; blago; imetje, premičnine

à effet učinkovit, efekten
à l'effet (juridique) z namenom (de vendre prodaje)
à, pour cet effet v ta namen
avec effet de z veljavnostjo od
en effet dejansko; kajti; vsekakor, seveda
par l'effet de zaradi
sans effet neučinkovit, brez učinka
sous l'effet de pod učinkom
effets civils, militaires civilna, vojaška obleka
effet curatif zdravilen učinek
effet à courte échéance kratkoročna menica
effet de l'ensemble splošen vtis
effet final končni učinek, rezultat
effets immobiliers nepremičnine
effet au porteur menica, ki se glasi na imetnika
effet non provisionné nepokrita menica
effets publics državni papirji
effet rétroactif, (juridique) retroaktivna moč
effet à vue menica na pokaz
avoir de l'effet sur les résultats vplivati na izid, na rezultate
couper son effet à quelqu'un zmesti, zbegati koga
déclarer sans effet razveljaviti
émettre un effet izstaviti menico
faire de l'effet učinkovati, biti učin kovit
faire son effet zbuditi pozornost, učinkovati
faire à quelqu'un l'effet de ... zdeti se komu kot ...
il me fait l'effet d'un garçon sérieux dela mi vtis resnega fanta
faire, produire un bon effet delati, napraviti dober vtis
honorer un effet plačati menico
manquer, rater son effet zgrešiti svoj učinek
mettre à effet, en effet uresničiti
mettre de vieux effets pour travailler au jardin obleči staro obleko za delo na vrtu
prendre effet začeti učinkovati ali veljati
viser à l'effet misliti na učinek
il n'y a point effet sans cause ni učinka brez vzroka
à petite cause grand effet majhen vzrok velik učinek

efficacia f učinkovitost:
l'efficacia di una medicina učinkovitost zdravila
avere molta, scarsa efficacia biti zelo, malo učinkovit

efficiēnza f učinkovitost, učinek:
l'efficienza di una macchina učinek stroja
mettere in efficienza pripraviti za pogon (strojni pogon)
essere in piena efficienza biti na vrhuncu energije (človek), brezhibno delovati (stroj)

effondrer [efɔ̃dre] verbe transitif (globoko) preorati, prekopati; vlomiti, nasilno odpreti (vrata ipd.); otrebiti (perutnino); figuré podreti, zrušiti; nadvladati

s'effondrer zrušiti se, sesuti se
s'effondrer dans la douleur, dans le désespoir popolnoma se vdati bolečini, biti popolnoma obupan
s'effondrer dans un fauteuil sesesti se v naslanjač
les prix s'effondrent cene hitro in močnó padajo

effort [efɔr] masculin napor, trud, prizadevanje; poskus

faire des efforts prizadevati si
faire tous ses efforts napeti vse sile
ne reculer devant aucun effort nobenega truda se ne ustrašiti
être soumis à des efforts contraires (figuré) biti izpostavljen nasprotujočim si vplivom
faire un effort désespéré obupno si prizadevati
se donner, attraper un effort (familier) pretegniti se, dobiti kilo
faire un effort sur soi-même (figuré) skupaj se vzeti
sans effort brez truda
effort intellectuel umski napor
un partisan du moindre effort pristaš manjšega napora, lenuh
faire un grand effort zelo se truditi

effugiō -ere -fūgī -fugitūrus ubežati komu, uiti komu, uteči komu, čemu, umakniti se komu, čemu

1. intr.: semustilatus effugit Ci., illum effugere nolebat C., ante alios eff. V. prvi bežati, via Nolam ferente effugit L. po cesti v Nolo; pesn.: effugit sagitta V. odleti. Od kod? s samim abl.: patriā effugiam Pl., stabulis effugere O.; s praep.: effugere ex urbe Pl., saucius e caede, e proelio effugerat Ci., quotiens ex eius manibus effugi Ci., ex vinclis publicis effugisse simulans N., a ludis vix vivus effugit Ci., ab omni verborum vilitate effugere Petr., qui de suis manibus effugerint Ci.; z adv.: si vis effugere istinc H. Kam?: ad summa delubra V.; z adv.: foras effugere Pl.

2. trans. (prim. ἐκφεύγειν τινά ali τι): hos montes intrare cupiebant, ut equitatum effugerent Caesaris C., manus impias effugere S.; pesn.: effugimus scopulos Ithacae V., manūs effugit imago V. se je izvila iz rok, je izginila, polum effugere O. oddaljen biti od … ; pren. (iz)ogniti se česa, čemu: infortunium, malam rem effugere Pl., telum effugere V., petitiones tuas corpore effugi Ci., effugere periculum, mortem, adventum alicuius C., milites, qui famem, qui ferrum, qui morbum effugerunt Ci., effugere poenam, famam, crudelitatis infamiam Ci., civium invidiam N., tanta mala S., morsūs O., nomen honorque rogos effugiunt O. ne prideta na … , animus, qui se non effugit umquam H., effugere iudicium (kazenski sodbi) Petr., cupiditates adulescentiae T.; z ne: propinquae clade urbis ipsi, ne quid simile paterentur, effugerunt L. so ušli podobni usodi, parum effugerat, ne dignus crederetur T.; s quin: numquam hodie effugies, quin mea manu moriare Naev. fr. Pomni poseb.: nihil te effugiet Ci. nič ti ne uide, nullius rei cura Romanos effugiebat L. Rimljani niso ničesar prezrli, neque hoc spectaculum effugerit parentes H. bodo imeli, doživeli.

égal, e, aux [egal, ego] adjectif enak; enakomeren; raven; mathématiques kongruenten, skladen; figuré vseeno

à égale distance enako daleč, enako oddaljen(o)
à l'égal de prav tako (zelo) kot
d'égal à égal enak z enakim
égal en droits enakopraven
égal en surface ploščinsko enak
mon égal meni enak, moje vrste, moj vrstnik
sans égal boljši od vsega ali od vseh, brezprimeren, edinstven
terrain masculin égal raven teren
n'avoir point d'égal, être sans égal ne imeti (sebi) enakega
il est toujours égal à lui-même on je vedno isti
tout lui est égal vse mu je indiferentno
cela m'est égal (familier) vseeno mi je
tenir la balance égale biti nepristranski, meriti z isto mero

égalité [egalite] féminin enakost; enakomernost; enakovrednost; mathématiques kongruenca, skladnost; sport izenačenje

à l'égalité de pri, v enakosti
égalité devant la loi enakost pred zakonom
égalité d'âme, d'humeur ravnodušnost
égalité des droits enakopravnost
égalité de points (sport) neodločena igra
égalité politique, sociale politična, socialna enakost
égalité du pouls enakomernost pulza
être à égalité pour quelque chose biti kos čemu
être à égalité (avec quelqu'un) doseči (s kom) isto število točk
être sur un pied d'égalité avec quelqu'un biti enak komu (po družbenem položaju)

egocentrič|en [é] (-na, -no) egozentrisch, ichbezogen, [ichbewußt] ichbewusst
biti skrajno egocentričen auf dem Egotrip sein

égratignure [-njür] féminin praska, oprask; figuré žalitev

ne pouvoir souffrir la moindre égratignure (figuré) biti zelo občutljiv
s'en tirer sans une égratignure zdravo, célo kožo odnesti

Ehe, die, (-, -n) zakon, in wilder Ehe na koruzi; eine Ehe eingehen/schließen skleniti zakon; eine Ehe führen živeti v zakonu; die Ehe brechen biti nezvest; Ehe ohne Trauschein izvenzakonska skupnost