Franja

ovòj enveloppe ženski spol , emballage moški spol ; botanika involucre moški spol

bodičasti ovoj capsule ženski spol épineuse; (pri cepljenju drevesa) ligature ženski spol, bandage moški spol

ōvum -ī, n (iz *ōu-om; prim. gr. ᾠόν, lezboško ὤιον [iz *ōu̯i̯-om], dor. ὤεον (iz ὤƑεον [<*ōu̯ei̯-om] „kar spada k ptici“, „kar najdemo pri ptici“, „ptičji produkt“; prim. lat. avis), sl. jajce, got. ada, stvnem. ei, nem. Ei, ang. egg)

1. jajce: O., H., V., Suet., Cels., Cael., Lamp. idr., ovi putamen Col., Plin. jajčja lupina, o. parĕre, gignere Ci. ali facere Varr. ali edere Plin. ali ponere O., Col. (z)nesti (leči). Rim. obedi so se začeli z jajci in končali s sadjem; od tod preg.: integram famem ad ovum affere Ci. ep. do jajca = do začetka obeda, ab ovo usque ad māla H. „od jajc do jabolk“, po naše „od juhe do posladka“ = od začetka do konca; v povezavi z mitološko zgodbo o Ledi (gl. Lēda): nec gemino bellum Troianum orditur ab ovo H., ovo prognatus eodem H. = Kastorjev brat Poluks.

2. metaf. jajce, ena izmed 7 jajčastih podob na dirkališču v cirkusu; spominjala je na jajce, iz katerega sta prišla Kastor in Poluks, zaščitnika cirkuških umetnosti. Po teh jajcih so šteli kroge na dirkališču; po vsakem krogu so vzeli eno jajce z njegovega podstavka (fala): ovum sublatum est Varr., ova ad notas curriculis numerandis L.

3. meton. mera jajčje lupine (= kolikor drži jajčja lupina): tribus ovis Plin.

OZN samostalnik
(Organizacija združenih narodov) ▸ ENSZ [az Egyesült Nemzetek Szervezete]Sopomenke: Organizacija združenih narodov, Združeni narodi, ZN
Povezane iztočnice: Generalna skupščina OZN, Ustanovna listina OZN, VS OZN, Varnostni svet OZN, Visoki komisariat OZN za begunce

OZN samostalnik
(Organizacija združenih narodov) ▸ ENSZ [az Egyesült Nemzetek Szervezete]Sopomenke: Organizacija združenih narodov, Združeni narodi, ZN
Povezane iztočnice: Generalna skupščina OZN, Ustanovna listina OZN, VS OZN, Varnostni svet OZN, Visoki komisariat OZN za begunce

ožina samostalnik
1. (pas kopnega ali morja) ▸ szoros Ožino prepluje vsak dan na stotine tovornih ladij, med njimi pa se smukajo še majhne ribiške ladje. ▸ A szoroson naponta több száz teherhajó halad át, köztük pedig kis halászhajók is cikáznak.
Povezane iztočnice: Magellanova ožina, Gibraltarska ožina, Bosporska ožina

2. (zožen predel) ▸ szűk járat, szűk hely, szűkületVhodno ožino so nekoliko razširili in zaprli z rešetko. ▸ A szűk bejáratot kissé kiszélesítették és ráccsal zárták le.
Ob robu je manjši ozek rov, ki pa se po 10 metrih zoži v trenutno neprehodno ožino. ▸ A szélén egy kisebb szűk járat található, amely azonban 10 méter után egy jelenleg átjárhatatlan részbe szűkül be.
Voznik poganja svojo rikšo skozi neverjetne ožine med avtomobili in ostalimi vozili na kolesih. ▸ A sofőr hihetetlenül szűk helyeken tolja át a riksát az autók és más kerekes járművek között.
Zabojnikov v to vas zaradi ožin na cesti niso mogli pripeljati. ▸ Az útszűkületek miatt a konténereket nem tudtuk elhozni ebbe a faluba.

3. (lastnost ozkega) ▸ szűkösség
Ožina ali širina rezila je odvisna od tega, ali z motiko okopavamo, ogrebamo ali kopljemo. ▸ A kapaél szélessége attól függ, hogy a kapával gyomot írtunk-e, vagy talajt lazítunk, illetve forgatunk.
Pri postavljanju pohištva sem poleg ožine prostora prav tako morala upoštevati, da vanj vodi dvoje stopnic. ▸ A bútorok elhelyezése során figyelembe kellett venni, mennyire szűk a hely, és hogy két lépcső vezet a helyiségbe.
Dušila me je ožina cest in meje vsepovsod. ▸ Fojtogattak a szűk utak és a mindenütt jelenlévő határok.

4. (o ozkoglednosti ali omejenosti) ▸ beszűkültség, szűkösség
Kar človek čuti, zaznava, vidi in sliši je odvisno od njegove percepcije, njene širine ali ožine. ▸ Amit az ember érez, érzékel, lát és hall, az a saját percepciójától, látókörének szélességétől vagy beszűkültségétől függ.
Omejenost interesov in ožino miselnega dosega je še najlaže prikrivati z velikimi besedami. ▸ Az érdekek korlátozottságát és a gondolati skála szűkösségét a legkönnyebb nagy szavakkal leplezni.

5. jezikoslovje (o izgovoru samoglasnikov) približek prevedka ▸ zárt képzés
Tako se npr. raba širokega e in o v slovenščini širi, stari pravopis pa je poln besed, ki imajo na teh mestih zapisano izreko z ožino. ▸ Például a szlovén nyelvben a nyílt képzésű e és o használata terjedőben van, és a régi helyesírás tele van olyan szavakkal, amelyek e helyeken a zárt képzésű magánhangzót rögzítenek.

Pactōlus -ī, m (Πακτωλός) Paktól, zlatonosna reka v Lidiji pri Sardah (zdaj Sart Çayi): V., Plin., Hyg., acc. -on: O.; preg. o bogastvu: Iuv., Pr., tibi Pactolus fluat H. — Od tod adj. Pactōlis -idis, f paktólska: Pactolides nymphae O.

pactum -ī, n (subst. pt. pf. glag. pacīscī)

1. dogovor, pogodba, poravnava: pactum est, quod inter aliquos convenit Ci., pactum occultum L. tajna (skrivna) pogodba, pacto stare L. držati se pogodbe, vztrajati pri pogodbi, manere in condicione atque pacto Ci., ex pacto postulare N., pacta ligare Pr.

2. meton. pogoj, način; poseb. v abl.: non tacebo alio pacto, nisi … Pl., id esse gratum nullo pacto potest Ci. na noben način, nikakor ne, aliquo pacto Ter. nekako, quo pacto Acc. et Naev. ap. Non., quī pacto Pac. ap. Non. kako neki, kako pa tudi = zakaj: Pl., nescio quo pacto, dum armis exercetur, anulus aureus quem habebat fractus et comminutus est Ci. (gl. nescio), eadem, alio, isto pacto Ci.

pâd m, mest. u pádu, mn. pȁdovi in pádovi
1. fiz. pad: slobodni pad prosti pad
2. padec: pad vlade, valute, dionica, deonica, temperature, cijene robi
3. padec, nagib: pad zemljišta, rijeke
4. šport. padec: skok s -om
5. konec, propad: Venecija je zadržala Dalmaciju sve do svoga -a
6. med. zdrk: pad maternice, materice; naherio se kao drvo u -u nagnil se je kot drevo, ko pada; kuća je več sklona -u hiša se bo zdaj zdaj podrla; moralno je ubijen poslije -a na ispitu moralno je uničen, odkar je padel pri izpitu

padanj|e srednji spol (-a …) das Fallen, der Fall (kamenja Steinfall, ledu Eisfall, sadja na sosedovo zemljišče agronomija in vrtnarstvo Überfall); das Herabfallen; figurativno die Talfahrt, der Abstieg
pot pri padanju der Fallweg

Paeān -ānis, acc. -āna in -ānem, m (Παιάν ali Παιών) Paján, pri Hom. zdravnik bogov. Pozneje priimek bogov zdravilstva, poseb. Apolona in Eskulapa: Ci., O.; meton. paján

1. himna na čast Apolonu, pa tudi vsak drug slavospev: Ci., Pr., paeana canentes V., conclamant paeana socii V. zmagoslavni (zmagovalni) vzklik, dicite: „io Paean“ O. radostno zakličite, zaženite radostni vzklik.

2. stopica iz treh kratkih in enega na poljubnem mestu stoječega dolgega zloga (—⏑⏑⏑ ali ⏑—⏑⏑ ali ⏑⏑—⏑ ali ⏑⏑⏑—): Ci.

paederōs -ōtis, acc. -ōta, pl. -ōtas, m (παιδέρως)

I. (o kamnih)

1. opál: Plin.

2. pajderót, vrsta ametista: Plin. —

II. bot.

1. pajderót, vrsta rastl., imenovane medvedove tace, déžen (Acanthus Linn.) Plin.

2. pri Grkih krebuljica (caerefolium): Plin.

paene (pēne), adv.

1. skoraj, malodane, tólikodanè; pri glag. (z indik.) Pl., Ter. idr., me ipsum paene decepit Ci. bi bil skoraj prevaral, paene valentem videram Tuliam Ci., paene in singulis domibus factiones sunt C., paene interiit N., paene dixerim T. skoraj bi rekel, paene dixi Ci. skoraj bi bil rekel; pri adj. in adv.: paene orbus T., paene simul cum patre triumphavit H., paene vixdum Suet.; stopnjevano: quam paene regna Proserpinae vidimus H. kako malo je manjkalo, da bi videl (= pa bi videl) Prozerpinino kraljestvo.

2. povsem, docela, dočisto: non paene sum deceptus Plancus in Ci. ep.; superl.: paenissime: Pl., Ap.

paid-in [péidín] pridevnik
ekonomija vplačan

paid-in capital vložni kapital
paid-in surplus presežek imenske vrednosti pri nakupu akcij

pain [pɛ̃] masculin kruh (tudi figuré), štruca; kolač; hlebec (sira), kos (mila); preživljanje; populaire zaušnica, klofuta

au pain et à l'eau ob kruhu in vodi
arbre masculin à pain krušno drevo
pour une bouchée de pain za smešno (nizko) ceno
long comme un jour sans pain zelo dolg, brez konca in kraja
petit pain (au lait) (mlečna) žemlja
pain des anges, céleste (religion) hostija
pain bénit blagoslovljen kruh, figuré zasluženo plačilo
pain de beurre štruca masla
pain azyme opresni kruh (pri Judih)
pain bis mešan, otrobov kruh
pain blanc bel kruh
pain de boulanger pekovski kruh
pain à cacheter prilepka, oblat (za pisma)
pain chapelé hrustav kruh
pain complet kruh iz grobe moke in otrobov
pain d'épice medenjak
pain frais svež kruh
pain de fromage hleb sira
pain grillé pražen, popečen kruh, toast
pain long dolga štruca kruha
pain de ménage, de cuisson domač, kmečki kruh
pain de mie kruh s tanko skorjo
pain mollet, à la reine mlečni kruh
pain de munition vojaški kruh, komis
pain noir črn, ajdov kruh
pain perdu rezine starega kruha, pomočene v jajce in mleko, ocvrte in osladkane
pain rassis, dur star kruh
pain de régime dietičen kruh
pain de rive, riche, de fantaisie z rumenjakom prevlečen fin, bel kruh
pain sec kruh brez dodatka
pain de savon kos mila
pain de seigle ržen kruh
pain de sucre čok sladkorja
pain de trouille oljne tropine
pain viennois bel mlečen kruh
avoir son pain cuit imeti svoj kruh, biti preskrbljen
avoir du pain sur la planche imeti mnogo dela
coller un pain à quelqu'un (populaire) prisoliti komu zaušnico
demander, mendier son pain živeti od miloščine
gagner son pain quotidien služiti si svoj vsakdanji kruh
gagner son pain a la sueur de son front služiti si kruh v potu svojega obraza
manger son pain blanc le premier (figuré) imeti srečen začetek, uživati ugodni sedanji trenutek, kar pa ne bo trajalo
ôter, retirer le pain de la bouche de quelqu'un komu odtrgati kruh od ust
s'ôter le pain de la bouche odtrgavati si (kruh) od ust
faire passer, perdre le goût du pain à quelqu'un spraviti koga na drugi svet
promettre plus de beurre que de pain na moč lagati
se vendre comme des petits pains iti, prodajati se ko tople žemlje

paix [pɛ] féminin mir; pokoj; duševni mir; religion (večna) blaženost, zveličanje

la paix! mir! tišina!
en paix v miru
paix armée oborožen mir
paix de Dieu (histoire) cerkvena prepoved bojevanja v določenih dneh
paix forcée, imposée vsiljen mir
paix fourrée, pliurée navidezen mir
paix mondiale, du monde svetovni mir
paix honteuse, séparée sramoten, separaten mir
la paix des braves časten mir za tiste, ki so se hrabro bojevali
congrès masculin de la paix mirovni kongres
gardien masculin de la paix mestni stražnik, policaj
pourparlers masculin pluriel de paix mirovna pogajanja
traité masculin de paix mirovna pogodba
en temps de paix v času miru, v mirni dobi
conclure, rompre la paix skleniti, prelomiti mir
ne donner ni paix ni trêve à quelqu'un nobenega miru ne dati komu, ne ga pustiti pri miru
faire la paix avec quelqu'un pomiriti se s kom
ficher (familier), foutre (vulgairement) la paix, laisser en paix dati mir, pustiti pri miru, v miru
sauvegarder, préserver la paix čuvati, ohraniti mir
tenir en paix brzdati, krotiti
qu'il repose en paix!; paix à ses cendres! naj počiva v miru!
si tu veux la paix, prépare la guerre! (proverbe) če hočeš mir, se pripravljaj na vojno!

palabra ženski spol beseda, izraz; obljuba, častna beseda; govor, zgovornost; vojska geslo

¡palabra (de honor)! častna beseda!
palabra de matrimonio obljuba zakona
palabra picante zbadljivka
palabra de rey neprelomna beseda
hombre de (su) palabra mož beseda, poštenjak
es la última palabra de la moda to je zadnji krik mode
palabra por palabra dobesedno
bajo palabra (de honor) pod častno besedo
de palabra ustno
en una palabra z eno besedo, kratko in malo, skratka
sin palabra besedolomen, ki sne besedo
¡una palabra! slišite! poslušajte!
¡pase la palabra! zaradi mene!
coger la palabra (a), coger a alg. por su palabra koga za besedo prijeti
cumplir la palabra držati besedo
dar (su) palabra, empeñar la palabra dati (svojo) besedo
sin decir palabra ne da bi besedo zinil
querer decir (ali tener) siempre la última palabra hoteti vedno imeti zadnjo besedo
dejar a uno con la palabra en la boca koga ne poslušati
dirigir la palabra (a) nagovoriti, obrniti se na
no entiendo palabra niti besedice ne razumem
faltar a la palabra ne držati svoje besede
llevar la palabra (glavno) besedo imeti
V. me quita la palabra de la boca besedo ste mi vzeli z jezika
tener palabra imeti besedo
no tener palabra biti besedolomen, ne držati besede
no tener más que una palabra poštenjak biti
tomar la palabra besedo povzeti
tratar mal de palabra surovo nahruliti
usar de la palabra besedo povzeti, govoriti
volver su palabra atrás svojo besedo nazaj vzeti
palabra y piedra suelta no tienen vuelta beseda izrečena ne vrne se nobena
palabras mayores sramotilne besede, psovke
eso quiere decir, en buenas palabras... to se pravi, z drugimi besedami ...
en dos palabras skratka, kratko in malo; brez težave, lahko; v hipu
hombre de dos palabras hinavec!
¡oiga V. dos palabras! slišite Vi!
cuatro palabras, dos palabras nekaj besed, kratek pogovor
ahorrar palabras ne mnogo govoriti, ne govoričiti
beber las palabras, comerse las palabras besede požirati, prehitro govoriti, besede izpuščati (pri pisanju)
estar colgado (pendiente) de las palabras zelo pazljivo poslušati
gastar palabras besede izgubljati, bob v steno metati
no son más que palabras to so le prazne besede
tener palabras, trabarse de palabras spričkati se
traer en palabras s praznimi obljubami za nos vleči
volverle a uno las palabras al cuerpo na laž koga postaviti

Palae- pri mestnih imenih = gr. πάλαι star (Stari -a -o), gl. Palaepharsālus, Palaepolis, Palaetyros.

Palae-polis, acc. -im, f Palájpolis = Staro mesto pri Neaplju: L. — Od tod Palaepolītanī -ōrum, m Palajpolitán(c)i: L.

palam (indoev. kor. *pelā- razprostreti (razprostirati); prim. lat. plautus, planus, planta, plaga, palma, sl. polje, stvnem. feld, nem. Feld)

I. adv.

1. vpričo ljudi, očitno, javno: Pl., T., Suet. idr., aperte ac palam O., palam ante oculos omnium Ci., luce palam est occisus Ci., arma palam comportabantur Ci., non occulte, sed palam Ci., clam et palam coeptus obviam ire L.

2. obče, splošno znano, vsem znano: res est palam Pl., palam est Pl., Ter. vsakdo ve, vsi vedo, palam facere N. naznaniti, razglasiti, testamentum palam facere Ci., palam fieri (z ACI) razvedeti, razglasiti se, palam factum est occidisse rem publicam Ci., de morte ut palam factum est N.; tako tudi evfem. palam facere de aliquo naznaniti, razglasiti smrt koga, in palam fit de aliquo izve, razve se o smrti koga, sporočijo smrt koga: Suet., simul de se ac de re publicā palam facere Sen. ph. hkrati sebi in državi odpovedati življenje, odpovedati se sebi in državi, dvigniti roke nad sabo in nad državo.

3. neprikrito, brez prikrivanja, naravnost: Suet., mortem palam praedicere Ci., cum hoc modo accusas, nonne hoc palam dicis? Ci., palam bellum tractare T.

4. očitno: palam mentiri Pl., palam proferre Ci., sententiae palam falsae Q., cetera palam vana T.

5. pri ljudeh = po mnenju občinstva, po mnenju ljudi (množic), v očeh ljudi: habes uxorem sine malā famā palam Ter. —

II. praep. z abl. (= coram) vpričo: me palam O., palam omnibus L., ubi haec severus te palam laudaveram H., palam senatu Aur.

palée [pale] féminin kolje, vrsta v zemljo zabitih kolov

palée de pont brana pri mostu