Franja

Ephesus -ī, f (Ἕφεσος) Efez, eno od 12 jonskih mest v Mali Aziji nasproti otoka Sama ob Kaistru. Sloveče je bilo tamkajšnje svetišče boginje Diane: Pl., Ci., N., L., Cu., T. Od tod adj. Ephesius 3 (Ἐφέσιος) iz Efeza, efeški: Diana Pl., Ci., L., Plin., mater Ci., pecunia C., subst. Ephesiī -ōrum, m Efežani, efeški preb.: Ci., Plin., T.

ephippium -ī, n (gr. ἐφίππιον) jezdna plahta, sedlo: Varr., Ci., Ap., Gell., ephippiis uti C.; preg.: optat ephippia bos H. vprežna žival si želi sedla, t.j. ni zadovoljna s svojo usodo. Od tod adj. ephippiātus 3 osedlan: equites C. jezdeci na osedlanih konjih.

Ephyrē -ēs, f (Ἐφύρη) Efira,

1. morska Nimfa: V., Hyg.

2. staro ime mesta Korinta: O., Stat. Od tod

1. adj.
a) Ephyraeus 3 (Ἐφυραῖος) efirski = korintski, iz Korinta, pri Korintu: Creusa O., isthmos Ap.; tudi = sirakuški, ker so Sirakuze korintska naselbina: alumni, moenia Sil.
b) Ephyrēïus 3 (Ἐφυρήϊος) efirski, korintski: aera V. posode iz korintske medi.
c) Ephyrēus 3 efirski, korintski: moenia Lucan.
č) Ephyrēïas -adis, acc. pl. -adas, f efirska, korintska: Cl.

2. ethnicon Ephyrēiadēs -ae, m Efirec, Korinčan: Stat.

Epicharmus -ī, m (Ἐπίχαρμος) Epiharmos,

1. filozof in komediograf ok. l. 540 do 450; rojen na otoku Kosu, naposled živel v Sirakuzah, zato imenovan Siculus; glavni zastopnik predatiške, dorsko— sicilske komedije in Pitagorov učenec: Ci., H., Col. Od tod adj. Epicharmīus 3 (Ἐπιχάρμειος) Epiharmov: Gell.

2. naslov Enijeve pesnitve: Ci.

Epicūrus -ī, m (Ἐπίκουρος) Epikur, sloveči grški filozof, roj. l. 342 v Samosu na otoku Samosu, umrl l. 270, ustanovitelj filozofske (epikurejske) šole, ki je imela užitek (ἡδονή, voluptas) za najvišjo dobrino ter ni priznavala nesmrtnosti duše in vplivanja bogov na svet in človeštvo: Pr., Q., Iuv., T., hoc Epicurus in voluptate ponit, quod summum bonum esse vult Ci., Epicuri de grege porcus H. (šalj.). Od tod adj. Epicūrēus 3 (Ἐπικούρειος) Epikurov, epikurski: doloris medicamenta illa Epicurea Ci. ep., secta Suet. Subst.

1. Epicūrēī -ōrum, m epikurejci, Epikurovi učenci, pristaši: Ci.; pren. = nasladneži, pohotniki: Sen. ph.

2. Epicūrēa -ae, f (sc. secta) Epikurova ločina, šola: Porph.

Epidamnus (Epidamnos) -ī, f (Ἐπίδαμνος) Epidamnos, staro ime mesta Dirahija: Pl., Mel., Plin. Od tod

1. adj. Epidamniēnsis -e epidamnijski: cives Pl.

2. subst. Epidamniī -ōrum, m Epidamnijci, preb. Epidamna: Pl.

Epidauros -ī, f (Ἐπίδαυρος) Epidaver,

1. mesto v Argolidi ob Saronskem zalivu z znanim Asklepijevim svetiščem: Ci., L., Mel., Plin.; znamenito tudi po konjereji: domitrix Epidaurus equorum V.

2. mesto v Dalmaciji (zdaj Dubrovnik): Auct. b. Alx. — Soobl. Epidaurum -ī, n: Plin.

3. Epidauros Limēra Lačni Epidaver (po drugih Epidaver z dobrimi pristanišči), trdnjava v Lakoniji: Plin. — Od tod adj. (k 1.) Epidaurius 3 epidavrijski: litora, tellus O., deus Pr., serpens H., tudi Epidauricus 3: Mel.; subst. Epidaurius -iī, m Epidavrijec, t.j. Asklepij: O.; pl. Epidauriī -ōrum, m Epidavrijci: Mel., isti tudi Epidauritānī -ōrum, m: Hier., epidavrijski preb.

epidemija samostalnik
1. (hitro širjenje bolezni) ▸ járvány, epidémiaZadnja velika epidemija kuge v Evropi je bila leta 1666. ▸ Európában az utolsó nagy pestisjárvány 1666-ban volt.
Epidemija virusa HIV in bolezni aids dosega globalne razsežnosti in je v zelo dinamičnem porastu. ▸ A HIV-járvány és az AIDS-betegség globális méreteket öltött és igen dinamikusan terjed.
Leta 1781 so imeli hudo epidemijo, naslednjih petdeset let ošpic na teh otokih ni bilo. ▸ 1781-ben súlyos járvány pusztított, a következő fél évszázadban viszont ezeken a szigeteken nem ütötte fel a fejét a kanyaró.
Dež in vlaga v slabih higienskih razmerah sta že skoraj zagotovilo za bolezni in izbruhe epidemij. ▸ Az eső és a nedvesség a rossz higiéniai körülmények között már majdnem garanciát jelent betegségek elterjedésére és járványok kirobbanására.
Med epidemijo kuge je umrlo kar 123 ljudi. ▸ A pestisjárványban 123 ember hunyt el.
V preteklosti, še ne tako davno, je med epidemijami gripe umrlo na tisoče ljudi. ▸ A múltban, nem is olyan régen az influenzajárványokban többezer ember hunyt el.
Sopomenke: izbruh
Povezane iztočnice: hidrična epidemija

2. (hiter porast česa) ▸ epidémia, járvány
Toda Kitajska korupcije, ki se kot epidemija širi po državi, očitno nikakor ne more izkoreniniti. ▸ Világos azonban, hogy Kína a korrupciót, amely országszerte járványszerűen terjed, sehogy sem tudja visszaszorítani.
Leta 1980 se je zahodni svet soočal s pravo epidemijo odvisnosti od heroina. ▸ kontrastivno zanimivo 1980-ban a nyugati világnak a járványszerűen terjedő heroinfüggőséggel kellett szembenéznie.
Sopomenke: izbruh

epigonī -ōrum, m (gr. ἐπίγονοι)

1. potomci „sedmerice proti Tebam“, ki so obnovili vojno proti Tebam: Hyg.; od tod Ἐπίγονοι, naslov Ajshilove tragedije, ki jo je polatinil rimski pesnik Akcij: Ci.

2. potomci tistih mak. vojakov Aleksandra Velikega, ki so se oženili s Peržankami: Iust.

Epimēthe͡us -eī in -eos, m (Ἐπιμηϑεύς) Epimetej, Japetov sin, Prometejev brat, Pandorin mož, Pirin (Pyrrha) oče: Hyg. Od tod patronim Epimēthis -idis, f (Ἐπιμηϑίς) Epimetida, Epimetejeva hči, t.j. Pira: O.

Ēpīrus (Ēpīros) -ī, f (Ἤπειρος = suha zemlja, kopno) Epir, dežela v severozahodni Grčiji: Varr., Ci. ep., L., O., Fl. idr.; slovela je po konjereji: mittit … Eliadum palmas Epiros equarum V. Od tod adj. Ēpīrēnsis -e, epirski: Alexander L. Ethnicon Ēpīrōtēs -ae, m (Ἠπειρώτης) Epirec, epirski preb.: N., L., Plin. idr.; kot adj. = epirski: Epirotae equi P. Veg.; od tod adj. Ēpīrōticus 3 (Ἠπειρωτικός) epirski: Varr., Ci. ep., N., Col., Sen. tr.

epistola (epistula) -ae, f (gr. ἐπιστολή)

1. pošiljka: venio nunc ad litteras tuas, quas pluribus epistulis accepi Ci.

2. occ. dopis, pismo, list, poslanica: epistula C. Verris ad Neronem Ci., legi epistulam Antonii, quam ad VII virum miserat Ci., epistulam dare Ci. pismo poslati, epistulam conscribere, intercipere, perlegere, recitare, ad aliquem deferre, mittere C., XVI volumina epistularum N., verbosiores epistulae N. obširnejše pismo, per epistulas imperare pecunias N. pismeno, ad te quod epistula nulla rediret H., epistolae notare nomen Fl. podpisati se. Poklas. po zgledu lat. litterae tudi epistulae o enem pismu: Plin. iun., Iust., in eundem modum Mucianus composuit epistulas T. Od tod adj. epistolāris -e, k pismu spadajoč, pisemski: chartae Mart., Ulp. (Dig.), pisemski papir, colloquium Aug., angustia Hier.; subst. epistolāris -is, f poslanka, pismonoska: (aquila) ep. tua M. (o Jupitrovem orlu), v sl. pismonoša, sel; v pl. epistolārēs -ium, m državni tajniki: Cod. I.

2. epistolicus 3 (gr. ἐπιστολικός) pismen, pisemski: quaestiones ep. Gell. neki Katonov in Varonov spis.

épouvante [-vɑ̃t] féminin (nenaden) strah, groza, preplah

j'ai été saisi d'épouvante strah me je popadel
cris masculin pluriel d'épouvante kriki groze
film masculin d'épouvante grozljiv film, grozljivka
remplir quelqu'un d'épouvante, jeter quelqu'un dans l'épouvante navdati koga z grozo
glacé d'épouvante oledenel od groze

épuisé, e [epɥize] adjectif izčrpan; usahel (studenec); razprodan (knjiga, zaloga); zdelan, zbit (oseba)

épuisé de fatigue preutrujen
épuisé de travail ves izčrpan, zdelan od dela
notre stock, ce livre est épuisé naša zaloga, ta knjiga je razprodana

épuisement [epɥizmɑ̃] masculin izčrpanost, izčrpanje (zemlje, rudnika itd.); utrujenost

pompe féminin d'épuisement črpalka
épuisement des eaux d'une mine črpanje vode iz rudnika
épuisement physique, cérébral telesna, duševna izčrpanost
état masculin d'épuisement complet stanje popolne izčrpanosti
tomber dans l'épuisement biti ves izčrpan, zrušiti se od preutrujenosti

Ēpytus -ī, m (Ἤπυτος) Epit,

1. Trojanec, Enejev tovariš; od tod patronim Ēpytidēs -ae, m (Ἠπυτίδης) Epitid, Epitov sin = Perifant: V.

2. kralj v Albi: O.

equester -tris -tre, redko equestris -tre, abl. sg. -ī, pl. neutr. -ia, -ium (eques)

1. konjeniški: Suet., statuae equestres inauratae Ci., pugna equestris Ci. = equestre proelium C. konjeniški boj, equestres copiae C. konjeništvo, konjenica, equestris proelii ratio C. način bitke na bojnih vozovih, cursus ut laetus equestris ducebat V., tumultus equestris L., scuta equestria L., equestris disciplina, equestria spolia T., Neptunus equestris Tert., Serv.

2. viteški: Q., Suet. idr., cum equester ordo iudicaret Ci., equestris familia Ci. viteškega stanu, ex equestri loco profectus Ci., vir equester T., equ. splendor, auctoritas Ci., summa nummorum equestris H. premoženje viteza, t.j. 400000 sestercijev, equestrem obtinuit dignitatem N.; od tod subst. equester -tris m vitez: Iulius Densus equester T.; equestria -ium, n sedeži vitezov v gledališču: Sen. rh., Sen. ph., Petr., Suet.

equus in ecus -ī, m gen. pl. -ōrum, pesn. tudi equûm, equ ô m, ecûm

1. konj: Iuv., Suet., idr., obviam fit ei Clodius in equo Ci. na konju, jahajoč, equo vehi N., Plin., ali in equo vehi ali equo uti Ci. jezditi, jahati, equis ire Val. Fl., ali equis vectari L., Cu., Suet., equo admisso accurrere C. na konju pridirjati, incitatos equos sustinere et moderari ac flectere C., equites frenatis equis C., in equum ascendere S. ali equum conscendere L., V., O. konja zajezditi, ex equo descendere ali equum escendere S. razjahati (konja), arma, tela, equi, viri, hostes atque cives permixti S., ex equo pugnare L., equo merere L., ali equo militare Cu. služiti za konjenika, equus me portat, alit rex H. (po grškem pregovoru: ἵππος με φέρει, βασιλεύς με τρέφει o tistih, ki prijetno žive na tuje stroške), nunc athletarum studiis, nunc arsit equorum H. se je zanimal za konje, quibus est equus et pater et res H. ki imajo konje, znamenite prednike in premoženje (šalj. za bogate ljudi), equus publicus državni konj, od države dani konj: L., poseb. poštni konj, jadrniški konj: Ict., Amm. idr. pozni pisci, equi nudi (neosedlani) Sil., equus nobilis Cu.; prim. semper equos atque arma virûm pugnasque canebat V. konjske dirke; preg.: equi donati dentes non inspiciuntur Hier. = podarjenemu konju ne glej v zobe; met.
a) equi virique V., L. konjenica in pehota, utque acris concussit equos, utque impulit arma V. konjenike in pešce; ad equum aliquem rescribere C. med konjenike uvrstiti (tudi = v viteški stan povzdigniti); preg.: equis viris ali viris equisque ali equis virisque Ci. idr. = na vso moč.
b) iuncti equi Pl., V. vpreženi konji = bojni voz, prim.: equos temone pressos conscendit O., quadriiuges in equos adversaque pectora tendit V.; occ. žrebec: equus in armenta tendit equarum V., equ. bellator T.

2. met. konju podobne stvari,
a) bipes equus V. morski konjiček.
b) equus Troianus Pl., Ci., V., H., Hyg., Pr., Iust. trojanski konj; tudi naslov Najvijeve igre: Ci. ep.; pren. preg.: intus est equus Troianus Ci. skrivna zarota.
c) equus ligneus Pl., šalj. = ladja (prim.: (gr. αλὸς ἵππος Hom.).
č) (bojna naprava) zidoder, zidolom: invenisse dicunt … equom [= equum] (qui nunc aries appellatur), in muralibus machinis Epium ad Troiam Plin.
d) kot nom. propr. Equus konj = ozvezdje Pegaz: Ci., Hyg., Col., Plin.

érailler [eraje] verbe transitif opraskati; odrgniti; oguliti

cette étoffe commence à s'érailler to blago se začenja guliti
s'érailler la voix à crier postati hripav od kričanja

Erebus -ī, m (gr. Ἕρεβος tema) tema, temina = podzemlje, spodnji svet: O., Val. Fl., Amm., Erebi de sedibus imis V. iz najtemnejših podzemeljskih krajev; pooseb. Erebus Ereb, bog teme, Kaosov (Chaos) sin, ki je s svojo sestro Nočjo (Nox) rodil Dan (Dies): Ci., O., tonat ore deos, Erebumque Chaosque … V. Od tod adj. Erebēus 3 podzemeljski: Ps.-V. (Cul), O.