Franja

monté, e [mɔ̃te] adjectif opremljen (en z); na konju; naravnan; figuré besen (contre quelqu'un na koga); vdelan (drag kamen)

monté en couleurs krepkih barv
collet masculin monté (figuré) tog, nravno strog človek
coup masculin monté vnaprej dogovorjena stvar
être bien monté imeti dobrega konja
il est bien monté en cravates dobro je založen s kravatami

monter [mɔ̃te] verbe intransitif iti gor, iti kvišku, povzpeti se, lesti na; vzpenjati se, dvigati se; narasti; biti visok (à 100 mètres 100 m); (vsota) znašati, znesti (à 100 francs 100 frankov); prihajati (nevihta); napredovati; goljufati pri mešanju (kart); verbe transitif nesti gor; naviti (uro); dati v okvir (sliko); zajahati (konja); agronomie naskočiti, ubrejiti; opremiti; postaviti (šotor); montirati; vdelati (dragulj); prirediti (slavnost); naščuvati (contre proti); théâtre naštudirati, inscenirati, uprizoriti

se monter opremiti se, oskrbeti se; dvigati se; commerce znašati; technique dati se montirati; figuré razvneti se (duhovi); priti v zamah, v gibanje
monter à cru, à dos, à nu, à poil jahati brez sedla
monter un cheval jahati
monter en l'air (argot) vlomiti
monter en amazone jahati v damskem sedlu
monter une attaque pripravljati napad
monter un complot skovati zaroto
monter en auto, en avion, en chemin de fer, à bicyclette, à cheval stopiti v avto, v letalo, v železniški vagon, zajahati kolo, konja
monter à Paris z juga se preseliti v Pariz
monter un bateau à quelqu'un (populaire) natvesti komu kaj; nalagâti se mu
monter l'escalier iti po stopnicah navzgor
monter au cerveau, à la tête stopiti, iti v glavo (vino)
il est monté colonel napredoval je za polkovnika
monter sur ses grands chevaux (figuré) prevzetovati
monter la garde nastopiti stražo
monter le coup à quelqu'un (populaire) prevarati, prelisičiti koga
monter sa maison opremiti hišo s potrebnim
monter comme une soupe au lait (figuré) vzkipeti, razburiti se
monter en croupe jahati (konja) za jezdecem
monter la tête à quelqu'un naščuvati koga
monter sur le théâtre, sur les planches iti h gledališču, postati igralec
monter à la tribune stopiti na govorniško tribuno
les prix montent cene se dvigajo
les générations qui montent generacije, ki prihajajo, doraščajo
ma température a encore monté moja temperatura se je spet dvignila
faire monter quelqu'un razjeziti koga

monticare v. intr. (pres. montico) pasti se na planini; pasti živino na planini

monticazione f selitev živine na planinske pašnike

montoir [mɔ̃twar] masculin kamen ali klop, na katerega stopi jezdec, da zajaše konja; technique priprava za montiranje kovinskih kosov

montrer [mɔ̃tre] verbe transitif (po)kazati; dati videti, prinesti na dan; postaviti na ogled; razkriti; dokazati

se montrer pokazati se; izkazati se
montrer ses bijoux razkazovati svoj nakit
montrer le chemin, la porte pokazati pot, vrata
montrer la corde biti oguljen
montrer les dents à quelqu'un (figuré) pokazati zobe komu
montrer quelqu'un du doigt pokazati s prstom na koga
montrer le poing à quelqu'un s pestjo zažugati komu
se montrer au public stopiti pred občinstvo
montrer les talons pokazati peté, zbežati
montrer patte blanche (familier) pokazati dogovorjeni spoznavni znak, geslo, da lahko vstopimo

moquillo moški spol, moquita ženski spol kaplja iz nosu; (ptičja) pika na jeziku

mora [mɔ́rə] samostalnik
mora, italijanska igra na prste

moratōrio agg. (m pl. -ri) pravo ki se nanaša na moratorij; odložilen

mōrātus 3 (mōs) prilagojen, oblikovan, ustvarjen, tak(e vrste), take nravi, take narave (čudi): mulier male m. Pl., istoc more morata Pl., ita haec morata est ianua Pl., quid mulieris uxorem habes aut quibus moratam moribus? Ter., bene, melius, optime m. Ci., bene morata civitas Ci., ita moratus, ut … Ci., venter male moratus O. nenasiten, disciplina bene m. Col.; occ. značajski, značajen, karakteren, z dobro orisanimi značaji, usmerjen na prikazovanje značajev, z dobro karakterizacijo: poëma Ci., fabula recte morata H.

mordicus¹, adv. (mordēre)

1. grizoč, z zobmi: equus eum m. intefecit Varr., cauda m. apprehensa Plin., quadrantem se stercore m. auferre Petr., os densabit tibi m. Pl., asini m. me scindunt Pl., nasum m. abripere Pl. ali auferre m. nasum Naev. fr. odgrizniti, tako tudi: auriculam m. auferre Ci. ep., usque eo premere eorum capita m., dum … Ci., praecisa m. lingua Hier.

2. metaf. „zagriznivši se“ v kaj = trdno, na vso moč: m. tenere verba Ci. ali nomen Ci. ali perspicuitatem Ci.

mòreška ž (it. moresca) dial. mavrski viteški ples z meči na Korčuli

moribond, e [mɔribɔ̃, d] adjectif umirajoč, na smrt bolan; masculin, féminin umirajoča oseba

moribundo na smrt bolan, umirajoč

moribundo m umirajoči

morior, morī, mortuus sum, toda moritūrus (indoev. koren *mer(H)- umreti; prim. skr. márate umira, gr. μορτός, βροτός [iz *μροτός] smrtnik, μαραίνω zatiram, meljem, onesposabljam, lat. mortuus, mors, sl. smrt, mrtev, mreti, moriti)

1. mreti, umreti (umirati), preminiti, o živalih poginiti (poginjati), crkniti (crka(va)ti): Pl., H., V., Plin. iun., Sen. rh., idr., morbo mori N. umreti za boleznijo, umreti zaradi bolezni, ex vulnere mori L. umreti za rano, umreti zaradi rane, morte suā m. Sen. ph. umreti naravne smrti, in studio dimetiendi caeli m. Sen. ph. do zadnjega diha se ukvarjati z merjenjem neba (z zvezdoslovjem), moriar, si ali ni … Ci. naj umrem, smrt me vzemi, če (ne) … , voces morientes Ci. umirajočega; pt. fut. act. moritūrus 3
a) umreti hoteč, na smrti (smrtni postelji) ležeč, namenjen (pripravljen) umreti, v smrt idoč, pred smrtjo, na pragu smrti, na poti v smrt, umirajoč: Ci., L., fertur moriturus in hostīs V.
b) ki mu je usojeno umreti, ki mora umreti, smrten: Sen. ph., Lucan., Ap., quid tibi prodest morituro? H., moriture Delli H.

2. metaf.
a) (o osebah) na smrt zaljubljen biti, plavati v ljubezenskem razkošju, umirati (giniti) od ljubezni: O., acrius ut moriar Pr.
b) (o stvareh in abstr.) premreti (premirati), (o)dreveneti, usahniti (usihati), giniti (ginevati), poginiti (poginjati), izginiti (izginjati), zamreti (zamirati), izgubiti (izgubljati) se, (o)slabeti, (s)hirati: Q., Cels., Cl., morientes artūs, digiti O., frenis manu moriente remissis O., morientia lumina O. stekleneče oči, primis segetes moriuntur in herbis O., exustus ager morientibus aestuat herbis V., dies … est mortuus Pl. je minil, se je iztekel, unguenta … suis moriuntur horis Plin. izgubljajo svojo moč, memoria moritur Ci., meriti morietur gratia vestri O., leges mortuae Ci. pozabljeni, neveljavni. — Od tod adj. pt. pf. mortuus 3

1. umrli, mrtev (naspr. vivus): mortuus concidisti Ci. kakor mrtev; preg.: nihil mecum tibi, mortuus tibi sum Pl. zate sem mrtev; subst. mortuus -ī, m mrtvec, mrlič: mortuum inferre in domum Ci., a mortuis excidere Ci. od mrtvih (smrti) obuditi (obujati), amandare aliquem infra mortuos Ci. v kraljestvo mrtvih poslati = usmrtiti; preg.: verba fiunt mortuo Ter. govori se mrtvemu = zaman, zastonj.

2. metaf. tako rekoč mrtev, odmrl, usahel: mare mortuum Iust. Mrtvo morje v Palestini, pa tudi severni del Atlantskega oceana (= Severno morje): Pl., lacerti Ci. odmrle, šibke, nemočne, slabotne, flores Plin.

Opomba: Star. in pesn. po 4. konjugaciji: morīmur: Enn. ap. Prisc., inf. morīrī: Pl., O. — Act. soobl. moriō -īre: pf. moriēre: Ven., fut. moriam: It.

móriti môrīm (it. moro) barvati na črno: platno, sukno

morják m dijal. vjetar koji puše, vetar koji duva s mora na kopno

mort¹ [mɔ:t] samostalnik
lov trobež na rog (znak, da je jelen mrtev)
narečno velika množina, veliko število (a mort of)

mortally [mɔ́:təli] prislov
smrtno, na smrt, globoko

mortalmente avv. smrtno; na smrt, hudo:
annoiarsi mortalmente na smrt se dolgočasiti