Franja

gúdjeti gúdīm (ijek.), gúdeti gúdīm (ek.)
1. gosti: guslari su gudjeli i pjevali na posijelima
2. žuboreti: kroz varoš gudi rijeka
3. grmeti, bobneti: po cio dan gudi artiljerija na Romaniji
4. ni gudi ni gudalo vadi ne govori, pusti stvar pri miru; gudjeti istinu govoriti resnico

guère [gɛr] adverbe

ne ... guère ne mnogo, malo, skoraj ne, ne posebno, komaj; malo časa, malokrat
ne ... guère que skoraj le, skoraj izključno, kvečjemu
je n'ai guère d'argent nimam mnogo denarja
je ne m'en souviens guère komaj da se tega spominjam
il ne va guère mieux ne gre mu dosti bolje
je ne vais guère au cinéma redko kdaj grem v kino
Tu aimes les pommes? - Guère. Imaš rad jabolka? - Ne preveč.
il ne s'en est fallu guère (le) malo je manjkalo

guérir [gerir] verbe transitif ozdraviti; verbe intransitif ozdraveti, pozdraviti se

se guérir ozdraveti
guérir une maladie, un défaut ozdraviti bolezen, popraviti hibo
guérir très vite hitro ozdraveti
mon rhume ne veut pas guérir moj nahod se ne mara pozdraviti
sa grippe a mis longtemps à se guérir njegova gripa se dolgo ni hotela pozdraviti
je suis guéri de quelque chose ozdravljen sem česa (tudi figuré), dosti mi je česa

guibolle [gibɔl] féminin, populaire noga

je ne tiens plus sur mes guibolles ne morem več stati na nogah
jouer des guibolles zbežati, proč steči

guigne [ginj] féminin češnja srčica; familier smola (v igri ipd.)

avoir la guigne imeti smolo
se soucier de quelqu'un, quelque chose comme de la guigne prav nič se ne brigati za koga, za kaj

guingois, (de) [gɛ̃gwa] adverbe poševno, po strani; figuré čudaški

posé de guingois poševno postavljen
avoir l'esprit guingois ne biti pri pravi pameti

Guinnessova knjiga stalna zveza
(publikacija) ▸ Guinness Rekordok Könyve
Da bo dosežen rekord za Guinnessovo knjigo, nihče več ne dvomi. ▸ Senki sem kételkedik abban, hogy bekerül a Guinness Rekordok Könyvébe.
Sopomenke: Guinnessova knjiga rekordov

gun¹ [gʌn] samostalnik
strelno orožje, puška, top
ameriško pištola, revolver; strel; lovec (kot član lovske družine)

a great (ali big) gun vplivna oseba, velika "živina"
to stand (ali stick) to one's guns držati se svojega prepričanja, ostati zvest, ne odnehati
as sure as a gun čisto gotovo, tako gotovo kakor amen v očenašu
navtika, pogovorno to blow great guns močno pihati, tuliti (veter); besneti, divjati
vulgarno, navtika son of a gun podlež
gun dog pes, ki se ne ustraši strela

gustar v slast iti, pokusiti; želeti, poželeti; ugajati, prijati, všeč biti

gustar de bromas rad imeti šale
gustar de cazar rad hoditi na lov
gustar de jugar rad igrati
me gusta comerlo rad to jem
no le gusta estudiar ne uči se rad
como gustes kakor hočeš
si V. gusta če vam prija
¿V. gusta? prosim? imate tek? hočete jesti z nami?
gusto de oírlo to rad slišim

gustātus -ūs, m (gūstāre) pravzaprav pokušanje, od tod meton.

1. okus (kot čut): CORN., PLIN., gustatus, qui est sensus ex omnibus maxime voluptarius CI.; pren.: verae laudis gustatum non habere CI. ne imeti čuta (uma) za ..., ne znati ceniti pravo slavo.

2. okus, ki ga ima kaka stvar: pomorum CI.

gusto m

1. okus

2. okus; užitek:
un cibo privo di gusto jed brez okusa
fare il gusto a qcs. navaditi se na kaj
mangiare di gusto jesti z užitkom
è di mio gusto po mojem okusu je

3. veselje, zadovoljstvo:
ridere di gusto veselo se smejati
ci siamo tolti il gusto di esprimere liberamente il nostro parere dovolili smo si svobodno izraziti svoje mnenje
ci ho gusto a sapere che non sono il solo a sopportarli rad vem, da jih še kdo drug težko prenaša
avrei un gusto matto se la vostra impresa fallisse strašno bi mi bilo všeč, če bi vam podvig spodletel!
prendere gusto a qcs. začeti v čem uživati

4. okus, nagnjenje:
sui gusti non si discute o okusih ne gre razpravljati
sono scherzi di pessimo gusto to so skrajno neokusne šale
PREGOVORI: tutti i gusti sono gusti preg. kolikor ljudi, toliko čudi

5. okus; čut, občutek:
formarsi, educare il gusto izoblikovati si, vzgajati okus
avere il gusto della musica imeti čut za glasbo
di buon gusto dobrega okusa
di cattivo gusto slabega okusa, cenen
scrivere, esprimersi con gusto izbrano pisati, izražati se z okusom

guttun^*, gut tun* dobro deti; sich/miteinander nicht guttun ne prenašati se

gyrīnus -ī, m (gr. γυρῖνος) še ne popolnoma godna žabja zalega, patoglavec, paglavec, menek: PLIN.

H, h [aš] masculin, féminin

H muette nemi "h"
H aspirée aspirirani "h" (ki je tudi nem), pred katerim se soglasniki ne vežejo in samoglasniki ne izpadejo (le héros, les héros); v slovarjih je označen z zvezdico ali podobno: *h, 'h
heure féminin H (militaire) ura, čas napada; vnaprej določen čas za kakršnokoli akcijo
bombe H vodikova bomba

habár n
□ a nu avea habar ne vedeti ničesar

haben (hatte, gehabt) imeti; haben zu morati; zu haben sein eine Sache: biti na voljo/razpolago, lahko dobim/dobiš itd. (es ist zu haben to lahko dobiš) ; ein Mensch: biti pripravljen (dafür bin ich immer zu haben za to sem zmeraj pripravljen, dafür bin ich nicht zu haben za to me ne boste dobili); sich haben afektirano se vesti, braniti se (kot kmečka nevesta); es hat sich/damit hat es sich to je vse; es mit etwas haben izživljati se z; es eilig haben muditi se (X hat es eilig Xu se mudi) ; das werden wir bald haben to bo kmalu urejeno; haben gut + Infinitiv : du hast gut fragen/sagen ... tebi je lahko spraševati/govoriti ...; du hast gut lachen ti se lahko smeješ

hȁber m (t. haber, ar.) glas, novica, sporočilo: haber učiniti obvestiti; tome sam se -u i nadao to novico sem pričakoval; slati komu haber poslati komu glas; nemati ni -a za koga ne se zmeniti za koga

haber* imeti, v posesti imeti; dobiti, prejeti

haber menester potrebovati
no ha lugar de... ni dovoljeno ...
haberse(las) con alg imeti s kom opravka, poskusiti se s kom
bien haya blagor tistemu, ki ...
un año ha leto dni je od tega
no ha mucho tiempo, poco tiempo ha pred kratkim
haber de morati
he de salir moram iti ven
ha de haber muchos mora jih biti mnogo
V. no ha de delatarnos Vi nas gotovo ne boste izdali
hay (= ha + y) je, sta, so; se nahaja, -ta, jo; se vrši, -ta, -jo
hay mucha gente mnogo ljudi je
no hay nadie nikogar ni
no hay como la previsión čez previdnost ga ni
no hay que decir que samoumevno je, da
no hay tal to ni res
es valiente, si los hay če kdo, je on pogumen
ayer hubo junta včeraj se je vršilo zborovanje
¡hay que ver! neverjetno!
¡habrá infame! ali je še kje večji malopridnež?
¿qué hay? kaj pa je? kaj se je zgodilo?
¿qué hay de nuestro asunto? kako je z našo zadevo?
¡no hay de qué! ni za kaj! prosim!
hay que trabajar treba je delati
no hay que preocuparse ni si treba delati skrbi
no hay que olvidar que... ne sme se pozabiti, da ...
¡habráse visto! kdo bi si bil to mislil! to je nezaslišano!

habilis -e (habēre)

I. ki se lahko v roke vzame, v rokah ima ali drži, ročen, priročen, gibčen, gibek, prožen, gibljiv: arma Ci., arcus, ensis V., galea V. lahka, gladius brevitate (zaradi kratkosti) h. L., h. currus O. ki se z lahkoto premika, h. papillae O. ki polnijo roko, navis velis h. T. lahko jadrajoča; o osebah: natam habilem circumligat hastae V. lahko, (puellam) dic habilem, quaecumque brevis O., haec habilis brevitate suā est O.; enalaga: habilis membris venit vigor (= habilibus membris venit vigor) V. gibčnim udom.

II. metaf. primeren, pripraven, ustrezen, spreten, sposoben, zmožen, goden, dober, uren, živahen, čvrst, čil:

1. (fizično)
a) o stvareh ali pojmih: corpus minus h. Vell. hiravo, iuventa T. godna za možitev; z dat.: figura corporis habilis et apta ingenio humano Ci., aetas feturae h. V. sposobna za pleme, vites pinguibus terris habiles V., postquam habilis lateri clipeus loricaque tergo est V. je ustrezno nadet, aetas bello h. O.; z dat. gerundii ali gerundivi: rubens (ferrum) non est habile tundendo Plin. se ne da dobro kovati, nidi (hirundinum) occultandis habiles pullis Plin.; z ad: calceus habilis et aptus ad pedem Ci., gladius ad propiorem h. pugnam L., h. ad terga pharetra Val. Fl., ad usum h. (ferrum) T., loca habilia ad plantandum Amm.; z in z acc.: naves habiles in omnia (za vse), quae usus posceret Fl.
b) o osebah z dat.: gens equis tantum habilis L. le za ježo sposoben, h. armis Vell. sposoben za orožje, exercitus h. gubernaculo Vell. ki se mu lahko poveljuje, h. militiae Cu. sposoben za vojaško službo, proelio T. sposoben za boj, lectuli otio quam labori proeliorum habilior Val. Max.; tudi z dat. personae: vicina seni non habilis Lyco H.; z dat. gerundiva: nondum portandis habiles gravioribus armis Sil.; z ad: habiles ad aratra Labici Sil., ad latrocinia magis quam aperto habiles Marti Amm.; z inf.: Grais habiles pugnamque lacessere pinus Lucan., plaudenti habiles Caryae resonare Dianae Stat.

2. pren.:
a) o stvareh ali pojmih: negotia Sen. ph., numquam ingenium idem ad res diversissimas, parendum atque imperandum, habilius fuit L.
b) o osebah z dat.: h. publico muneri Suet.; z dat. gerundivi: h. capessendae rei publicae T. sposoben za politično delovanje; z ad z gerundijem: habilior ad inveniendum Q.; z in z abl.: sunt autem quidam ita in eisdem rebus habiles, ut … Ci. — Adv. habiliter lahko, spretno, urno: L. epit., Mel.

habit [abi] masculin obleka, oblačilo

habit noir frak
habits pluriel obleka
habit de gala, de soir slavnostna, večerna obleka
habit vert uniforma članov francoske akademije
marchand d'habits trgovec z že nošenimi oblačili
l'habit ne fait pas le moine (figuré) ne smemo soditi človeka po obleki, po zunanjosti; videz vara
se mettre en habit obleči frak
ôter ses habits sleči, odložiti obleko
prendre l'habit iti v samostan