Franja

Zadetki iskanja

  • originál original moški spol

    primerjati kopijo z originalom comparer la copie avec l'original
    brati v originalu lire dans le texte
    brati roman v originalu lire un roman dans l'original
    prevod se ujema z originalom la traduction est identique (ali conforme) à l'original
    original (slika) tableau moški spol original, peinture ženski spol originale; (posebnež) original moški spol, homme moški spol singulier (ali fantaisiste), phénomène moški spol, familiarno numéro moški spol, farfelu moški spol
  • originel, le [ɔrižinɛl] adjectif izviren, prvoten; (religion)

    péché masculin originel izvirni greh
    tache féminin originelle (figuré) podedovana napaka
    le sens originel d'un terme prvotni pomen izraza
  • orís abrégé moški spol , ébauche ženski spol , description ženski spol , contour moški spol

    v daljavi se vidijo orisi hribov dans le lointain on aperçoit les contours des montagnes
  • orma f sled, stopinja (tudi pren.):
    fiutare le orme lovstvo iskati, vohati sled
    mettersi sulle orme di qcn. iti po sledi (nekoga)
  • ōrō -āre -āvī -ātum (ne iz ōs, ampak iz nekega onomatop. indoev. kor. *ōr-, *ər-; prim. skr. ā́ryati poveličuje, proslavlja, gr. ἀράομαι molim, živo prosim, ἀρή (Hom.) = at. ἀρά molitev, ἀρύω = βοάω, osk. urust (= oraverit, egerit); prim. tudi sl. óriti (ôriti) razlegati se, odmevati, starejše sl. oriti se glasiti (oglašati) se)

    1. govoriti, besediti, besedovati: Pl. idr., talibus orabat dictis V., iuveni oranti tremor occupat artūs V., orantis medias deseruere preces O.; occ. (kot govornik javno) govoriti, predavati, podajati, razpravljati, obravnavati: Tab. XII, Ter., Suet., Aur. idr., orandi nescius T. slab govornik, orandi validus T. krepek, dober govornik, ars orandi ali orandi scientia Q. govorništvo, govorstvo, vestra in nos universa promerita … complecti orando Ci., orare litem Ci., causam Ter., Ci., L., T., capitis causam Ci., causas melius V., causam dixit et pro se oravit L. in se je sam zagovarjal, cum eo de salute orat C.; subst. ōrantēs -ium, m govorniki: T.

    2. prositi (koga česa, za kaj), naprositi (naprošati), zaprositi; abs.: Ter., V., Suet., Sil. idr., oranti surdas praebere aures O., sororem dedisse Prusiae precanti atque oranti L.; z acc. personae: L. Andr. fr., Enn. ap. Non., H., T. idr., vos orat atque obsecrat Ci., o. longis Hecaten ululatibus O.; z acc. rei: Pl., Ter., T. idr., vilam V., L., veniam O., V., auxilium ad bellum orantes L.; z acc. personae in rei: Enn. ap. Fest., Pl., Ter., Ci. ep., Suet., multa deos orans V., auxilia regem o. L.; v pass. z dvojnim nom.: socer non orandus erat mihi sed faciendus Erechetheus O. Erehteja sem si moral ne izprositi za tasta, ampak si ga narediti (sc. za tasta); z dat.: venit oratum filio Pl. za sina; z dat. in acc.: Ter., Suet., T., opes rebus affectis L., veniam dapibus … orant O.; s praep.: o. pro salute alicuius Brutus in Ci. ep., tu pro illā ores Pl., nec pro civibus se orare, sed pro … urbe Iust., nunc hoc me orare a vobis iussit Iuppiter Pl., hoc abs te oro Pac. ap. Non., orare cum aliquo aliquid proseč s kom kaj razpravljati (obravnavati), proseč se s kom pogovarjati o čem: Ter., face, quod tecum precibus pater orat Enn., hoc tecum oro Pl.; dopolnilo z velelnim stavkom: Sil., Suet.; oro: este mei memores O.; z zahtevnim stavkom: Pl., Ter., V., Plin. iun., Suet. idr., vos orat, sit apud vos modestiae locus Ci., faveas, oramus O., oro, ut homines miseros conserves incolumes Ci., oro … ne putetis Ci., Timoleon omnes oravit, ne id facerent N.; le pesn. in poklas. z inf.: a me illos abducere orat V., oratus sum huc venire Pl., principem orabat deligere senatores T. ali z ACI: Suet., permitti Meherdaten patrium ad fastigium orabant T.; pogosto kot vrinjeni stavek: Sen. ph., noli, oro te, velle N., dic, oro te, clarius Ci., ne illa quidam, oro vos, movent? L.; occ. moliti: mulierem decalvatam orare non decet Ambr., secessurus orandi gratiā in montem Lact. Od tod subst. pt. pf. ōrātum -ī, n prošnja, večinoma v pl.: cum orata eius reminiscor Ter.

    Opomba: Sinkop. pf. orasti: Pl.; star. cj. pf. orasseis (= oraveris): Pl.
  • oródje tool; instrument; implement; appliance; device; gadget; tackle; utensil

    ročno oródje (pribor) tool kit, gear
    pisalno oródje (pribor) writing materials
    ribiško oródje (pribor) fishing tackle
    poljedelsko oródje agricultural implements pl
    rokodelsko oródje tools pl
    vlomilsko oródje burglar's tools pl
    vrtnarsko oródje garden implements pl
    človek, ki je oródje koga drugega (figurativno) cat's-paw
    torba (zaboj) za oródje toolbag (toolbox, toolchest)
    on je le oródje v njihovih rokah he is a mere tool in their hands
    ne bom oródje v vaših rokah (figurativno) I'm not going to be your cat's-paw
    delati z oródjem, obdelovati (kaj) z oródjem to tool
    odložiti, iz rok dati oródje to down tools
  • oróžje arme ženski spol , armes ženski spol množine , armement moški spol

    avtomatsko, brzostrelno, hladno orožje arme automatique, à tir rapide, blanche (ali muette)
    artilerijsko, protiletalsko, protitankovsko orožje arme d'artillerie, antiaérienne, antichar
    atomsko, jedrsko, kemično orožje arme atomique, nucléaire, chimique
    klasičo orožje arme classique
    lahko, težko orožje arme légère, lourde
    lovsko, športno orožje arme de chasse, de sport
    moč orožja la force des armes
    napadalno, obrambno orožje arme offensive, défensive
    ognjeno orožje arme à feu
    ročno orožje arme portative
    strelno orožje arme à feu
    rezilno, suvalno orožje arme de taille, d'estoc
    tajno orožje arme secrète
    ideološko, politično, psihološko orožje arme idéologique, politique, psychologique
    brez orožja sans armes, désarmé
    z orožjem (s silo) par les armes
    dobava, izdelava orožja fourniture ženski spol, fabrication ženski spol d'armement
    klic k orožju appel moški spol aux armes
    k orožju! aux armes!
    nedovoljena posest orožja port moški spol d'armes illicite
    orožje in strelivo armes et munitions
    pozdrav z orožjem! présentez armes!
    rožljanje z orožjem cliquetis moški spol d'armes
    tovariš v orožju frére moški spol (ali compagnon) d'armes (ali de combat)
    spopad, upor z orožjem combat moški spol, soulèvement moški spol à main armée
    skladišče orožja dépôt moški spol d'armes, arsenal moški spol
    stenska zbirka orožja panoplie ženski spol
    trgovina z orožjem commerce moški spol d'armes, armurerie ženski spol
    zbirka orožja collection ženski spol d'armes
    dvorezno orožje (figurativno) arme à double tranchant
    biti pod orožjem être sous les armes, être sur le pied de guerre
    izdelovati, kovati orožje fabriquer, forger des armes
    manipulirati z orožjem manier une arme
    nameriti, usmeriti orožje braquer, diriger, pointer une arme sur
    napasti z orožjem v roki attaquer, les armes à la main
    obrniti orožje proti komu tourner les armes contre quelqu'un
    odvzeti komu orožje désarmer quelqu'un
    odložiti (ali položiti) orožje déposer (ali mettre bas, rendre) les armes, capituler
    poklicati pod orožje appeler aux armes (ali sous les drapeaux)
    pozdraviti z orožjem présenter les armes
    pozvati k orožju appeler aux armes
    prijeti (zgrabiti) za orožje prendre les armes
    rožljati (žvenketati) z orožjem cliqueter, faire cliqueter les armes
    trobiti k orožju sonner aux armes
    urediti spor z orožjem régler un différend par les armes
    uriti se v ravnanju z orožjem s'exercer dans le maniement des armes
    zateči se k orožju recourir aux armes
    potolči koga z njegovim lastnim orožjem (figurativno) battre quelqu'un avec ses propres armes, rétorquer les arguments de quelqu'un
  • oróžje (-a) n

    1. arma, armi; armamento:
    uriti se v ravnanju z orožjem esercitarsi nell'uso delle armi
    upreti se z orožjem sollevarsi in armi
    odložiti, položiti orožje deporre le armi, arrendersi (tudi pren.)
    poklicati pod orožje chiamare sotto le armi
    pozdraviti z orožjem presentare le armi
    pren. pozivati k orožju chiamare alle armi, mobilitare (tudi pren.)
    zgrabiti za orožje iniziare le ostilità, prepararsi alla lotta
    pren. rožljati z orožjem far risonare le armi, fare minacce di guerra
    star. tovariš v orožju compagno d'armi
    artilerijsko, protiletalsko, ročno orožje artiglieria, armi antiaeree, portatili
    atomsko (jedrsko), biološko, kemično orožje armi atomiche (nucleari), biologiche, chimiche
    napadalno, obrambno orožje armi di offesa, di difesa
    lovsko orožje armi da caccia
    avtomatsko orožje armi automatiche
    lahko, težko orožje armi leggere, pesanti
    hladno orožje armi bianche
    strelno orožje armi da fuoco
    avtomatsko orožje armi automatiche

    2. pren. arma, mezzo, argomento
  • ortica f

    1. bot. velika kopriva (Urtica dioica)
    ortica bianca kitajska kopriva (Boehmeria nivea)

    2. pren.
    luogo dove crescono le ortiche zapuščen kraj
    conosciuto come l'ortica poznan kot slab denar
    gettare la tonaca alle ortiche sleči talar, obesiti talar na kljuko

    3. tekstil koprivno vlakno
  • ortie [ɔrti] féminin, botanique kopriva

    ortie brûlante pekoča kopriva
    ortie blanche, rouge mrtva kopriva
    jeter le froc aux orties zapustiti redovniški stan
  • ós (-í) f

    1. teh. asse:
    fiksna, gibljiva os asse fisso, rotante
    prednja, zadnja os voza asse anteriore, posteriore del carro
    os motorja asse del motore

    2. (umišljena črta, okoli katere se telo vrti) asse; fulcro:
    zemeljska os asse terrestre
    glavna, prečna, vzdolžna os stavbe asse principale, trasversale, longitudinale di un edificio
    os cestišča asse stradale

    3. hist.
    os Rim-Berlin asse Roma-Berlino
    sile osi le forze dell'asse
    polit. os Pariz-Bonn asse Parigi-Bonn
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mat. abscisna, koordinatna os asse cartesiano, asse delle ascisse, delle ordinate
    bot. cvetna os cima dello stelo
    fiz. glavna os asse centrale
    min. kristalografska os asse cristallografico
    mat. os hiperbole, parabole asse dell'iperbole, della parabole
    mat. simetrijska os asse di simmetria
    žel. vodilna os asse sterzante
  • oséba personne ženski spol ; (v romanu, igri) personnage moški spol , individu moški spol , sujet moški spol , personnalité ženski spol ; familiarno créature ženski spol

    glavna oseba (v igri, v neki zadevi) protagoniste moški spol, personnage moški spol principal
    nesimpatična oseba (familiarno) coco moški spol
    uradna oseba fonctionnaire moški spol
    fizična oseba (pravno) personne physique
    odrasla oseba grande personne
    pravna oseba (pravno) personne civile (ali morale, juridique)
    tretja oseba (pravno) tierce personne, tiers moški spol
    preko druge osebe (pravno) par personne interposée
    v eni (sami) osebi en une seule personne
    v lastni osebi en personne, personnellement
    na, za osebo par personne, par tête, familiarno par tête de pipe
    za dve osebi pour deux personnes
    sprejel nas je direktor v lastni osebi nous avons été reçus par le directeur en personne
    oseba brez državljanstva individu sans nationalité
    sumljiva, nezaželena oseba individu suspect, indésirable
    čudna oseba un singulier (ali triste) personnage
    pomembna, važna oseba personnage, familiarno gros bonnet moški spol
    ugledna oseba personne de qualité, notable moški spol
    vplivna, zgodovinska oseba personnage influent, historique
    osebe v romanu, filmu les personnages du roman, du film
    graje vredna oseba (nepridiprav) mauvais sujet
    brez ozira na osebo sans considération de personne, sans faire de personnalité
    jaz za svojo osebo quant à moi, pour ma part, pour ce qui me touche
    postaviti se v položaj kake osebe (figurativno) se mettre dans la peau de quelqu'un
  • osébno personnellement, en personne

    osebno jamčiti répondre personnellement (ali en personne)
    osebno se javiti (se pojaviti, priti) se présenter personnellement (ali en personne)
    osebno izročiti (oddati) remettre personnellement (ali en mains propres)
    izročite mu pismo osebno remettez-lui la lettre en mains propres
    sprejel nas je šef osebno nous avons été reçus par le chef en personne
    biti osebno navzoč être présent personnellement (ali en personne), faire acte de présence
  • osenčeváti (-újem) | osénčiti (-im) imperf., perf.

    1. offuscare, oscurare

    2. ombreggiare; fumeggiare:
    um. osenčiti obrise fumeggiare i contorni

    3. kozm.
    osenčevati veke ombreggiare le palpebre, dare l'ombretto alle palpebre
  • oser [oze] verbe transitif drzniti si, upati si, imeti pogum, dovoliti si

    c'est un homme à tout oser ta človek si vse upa
    si j'ose le dire če smem to reči
    osé-je? smem?
  • osípati butter; effeuiller; faire tomber (des feuilles, des pétales, des aiguilles de pin)

    osipati se tomber, se détacher, (drevje) s'effeuiller, perdre ses feuilles, perdre ses aiguilles, (zrnje) s'égrener
    osipati koruzo, krompir butter le maîs, les pommes de terre
    veter osipa cvete le vent effeuille les fleurs
    osipati pepel s cigare faire tomber la cendre de son cigare
    preveč zrela pšenica se osipa le blé trop mûr s'égrène
  • oskŕba approvisionnement moški spol , ravitaillement moški spol , alimentation ženski spol , vivres moški spol množine , soins moški spol množine

    oskrba z bencinom, z električno energijo, z gorivom, s plinom, s surovinami approvisionnement en essence, en énergie électrique, en combustible, en gaz, en matières premières
    oskrba prebivalstva s hrano ravitaillement de la population
    oskrba z municijo approvisionnement en munitions
    oskrba z vodo, z živili approvisionnement (ali ravitaillement) en eau, en vivres
    biti v oskrbi nekoga être à la charge de quelqu'un, être entretenu par quelqu'un, être confié aux soins de quelqu'un
    imeti koga v oskrbi avoir quelqu'un à sa charge
    imeti popolno oskrbo être logé et nourri, avoir table et logis, avoir le vivre et le couvert
    koga v oskrbo dati confier quelqu'un aux soins de quelqu'un, mettre quelqu'un en pension
    prekiniti (ali prenehati z) oskrbo couper les vivres
    oskrba kotla z vodo alimentation d'une chaudière en eau
    popolna oskrba pension ženski spol (ali assistance ženski spol) compléte
    socialna oskrba aide ženski spol (ali assistance ženski spol) sociale
    stanovanje z vso oskrbo pension ženski spol compléte
    bolniška oskrba assistance (ali soins donnés) au malade
    zdravniška oskrba assistance médicale
  • oskrbéti, -bováti approvisionner, ravitailler , (s hrano, s stretivom) alimenter, fournir; pourvoir de, munir de, nantir de; prendre soin de, donner des soins à

    oskrbeti koga s čim pourvoir quelqu'un de quelque chose
    oskrbeti z zalogo pourvoir (ali nantir) de provisions
    oskrbeti z živili approvisionner en vivres
    oskrbeti se s'approvisionner (de, en), se ravitailler, faire provision de, se pourvoir de, se munir de, se nantir de, se fournir, faire des achats de
    oskrbeti se z bencinom s'approvisionner en essence, faire le plein d'essence
    oskrbeti se s čim faire provision de quelque chose
    oskrbeti se s krmo za živino faire provision de fourrage pour le bétail
    oskrbeti se z živili, s perilom se pourvoir d'aliments, de linge
    sam se oskrbeti pourvoir à ses propres besoins
    oskrbovati letalo med poletom ravitailler un avion en vol
    oskrbovati mesto z mesom, z gorivom ravitailler une ville en viande, en carburant
  • oslepáriti escroquer, tromper, duper, frauder, tricher ; familiarno carotter, rouler, fllouter, blouser

    oslepariti koga (figurativno, ekspresivno) donner le change à quelqu'un, familiarno mettre quelqu'un dedans, monter un bateau à quelqu'un
    oslepariti koga pri blagu duper (ali familiarno carotter) quelqu'un sur la marchandise
    pustiti se oslepariti se laisser duper (ali rouler)
  • oslíniti mouiller de salive; souiller de bave

    osliniti si prst se mouiller le doigt de salive