originál original moški spol
primerjati kopijo z originalom comparer la copie avec l'original
brati v originalu lire dans le texte
brati roman v originalu lire un roman dans l'original
prevod se ujema z originalom la traduction est identique (ali conforme) à l'original
original (slika) tableau moški spol original, peinture ženski spol originale; (posebnež) original moški spol, homme moški spol singulier (ali fantaisiste), phénomène moški spol, familiarno numéro moški spol, farfelu moški spol
Zadetki iskanja
- originel, le [ɔrižinɛl] adjectif izviren, prvoten; (religion)
péché masculin originel izvirni greh
tache féminin originelle (figuré) podedovana napaka
le sens originel d'un terme prvotni pomen izraza - orís abrégé moški spol , ébauche ženski spol , description ženski spol , contour moški spol
v daljavi se vidijo orisi hribov dans le lointain on aperçoit les contours des montagnes - orma f sled, stopinja (tudi pren.):
fiutare le orme lovstvo iskati, vohati sled
mettersi sulle orme di qcn. iti po sledi (nekoga) - ōrō -āre -āvī -ātum (ne iz ōs, ampak iz nekega onomatop. indoev. kor. *ōr-, *ər-; prim. skr. ā́ryati poveličuje, proslavlja, gr. ἀράομαι molim, živo prosim, ἀρή (Hom.) = at. ἀρά molitev, ἀρύω = βοάω, osk. urust (= oraverit, egerit); prim. tudi sl. óriti (ôriti) razlegati se, odmevati, starejše sl. oriti se glasiti (oglašati) se)
1. govoriti, besediti, besedovati: Pl. idr., talibus orabat dictis V., iuveni oranti tremor occupat artūs V., orantis medias deseruere preces O.; occ. (kot govornik javno) govoriti, predavati, podajati, razpravljati, obravnavati: Tab. XII, Ter., Suet., Aur. idr., orandi nescius T. slab govornik, orandi validus T. krepek, dober govornik, ars orandi ali orandi scientia Q. govorništvo, govorstvo, vestra in nos universa promerita … complecti orando Ci., orare litem Ci., causam Ter., Ci., L., T., capitis causam Ci., causas melius V., causam dixit et pro se oravit L. in se je sam zagovarjal, cum eo de salute orat C.; subst. ōrantēs -ium, m govorniki: T. —
2. prositi (koga česa, za kaj), naprositi (naprošati), zaprositi; abs.: Ter., V., Suet., Sil. idr., oranti surdas praebere aures O., sororem dedisse Prusiae precanti atque oranti L.; z acc. personae: L. Andr. fr., Enn. ap. Non., H., T. idr., vos orat atque obsecrat Ci., o. longis Hecaten ululatibus O.; z acc. rei: Pl., Ter., T. idr., vilam V., L., veniam O., V., auxilium ad bellum orantes L.; z acc. personae in rei: Enn. ap. Fest., Pl., Ter., Ci. ep., Suet., multa deos orans V., auxilia regem o. L.; v pass. z dvojnim nom.: socer non orandus erat mihi sed faciendus Erechetheus O. Erehteja sem si moral ne izprositi za tasta, ampak si ga narediti (sc. za tasta); z dat.: venit oratum filio Pl. za sina; z dat. in acc.: Ter., Suet., T., opes rebus affectis L., veniam dapibus … orant O.; s praep.: o. pro salute alicuius Brutus in Ci. ep., tu pro illā ores Pl., nec pro civibus se orare, sed pro … urbe Iust., nunc hoc me orare a vobis iussit Iuppiter Pl., hoc abs te oro Pac. ap. Non., orare cum aliquo aliquid proseč s kom kaj razpravljati (obravnavati), proseč se s kom pogovarjati o čem: Ter., face, quod tecum precibus pater orat Enn., hoc tecum oro Pl.; dopolnilo z velelnim stavkom: Sil., Suet.; oro: este mei memores O.; z zahtevnim stavkom: Pl., Ter., V., Plin. iun., Suet. idr., vos orat, sit apud vos modestiae locus Ci., faveas, oramus O., oro, ut homines miseros conserves incolumes Ci., oro … ne putetis Ci., Timoleon omnes oravit, ne id facerent N.; le pesn. in poklas. z inf.: a me illos abducere orat V., oratus sum huc venire Pl., principem orabat deligere senatores T. ali z ACI: Suet., permitti Meherdaten patrium ad fastigium orabant T.; pogosto kot vrinjeni stavek: Sen. ph., noli, oro te, velle N., dic, oro te, clarius Ci., ne illa quidam, oro vos, movent? L.; occ. moliti: mulierem decalvatam orare non decet Ambr., secessurus orandi gratiā … in montem Lact. — Od tod subst. pt. pf. ōrātum -ī, n prošnja, večinoma v pl.: cum orata eius reminiscor Ter.
Opomba: Sinkop. pf. orasti: Pl.; star. cj. pf. orasseis (= oraveris): Pl. - oródje tool; instrument; implement; appliance; device; gadget; tackle; utensil
ročno oródje (pribor) tool kit, gear
pisalno oródje (pribor) writing materials
ribiško oródje (pribor) fishing tackle
poljedelsko oródje agricultural implements pl
rokodelsko oródje tools pl
vlomilsko oródje burglar's tools pl
vrtnarsko oródje garden implements pl
človek, ki je oródje koga drugega (figurativno) cat's-paw
torba (zaboj) za oródje toolbag (toolbox, toolchest)
on je le oródje v njihovih rokah he is a mere tool in their hands
ne bom oródje v vaših rokah (figurativno) I'm not going to be your cat's-paw
delati z oródjem, obdelovati (kaj) z oródjem to tool
odložiti, iz rok dati oródje to down tools - oróžje arme ženski spol , armes ženski spol množine , armement moški spol
avtomatsko, brzostrelno, hladno orožje arme automatique, à tir rapide, blanche (ali muette)
artilerijsko, protiletalsko, protitankovsko orožje arme d'artillerie, antiaérienne, antichar
atomsko, jedrsko, kemično orožje arme atomique, nucléaire, chimique
klasičo orožje arme classique
lahko, težko orožje arme légère, lourde
lovsko, športno orožje arme de chasse, de sport
moč orožja la force des armes
napadalno, obrambno orožje arme offensive, défensive
ognjeno orožje arme à feu
ročno orožje arme portative
strelno orožje arme à feu
rezilno, suvalno orožje arme de taille, d'estoc
tajno orožje arme secrète
ideološko, politično, psihološko orožje arme idéologique, politique, psychologique
brez orožja sans armes, désarmé
z orožjem (s silo) par les armes
dobava, izdelava orožja fourniture ženski spol, fabrication ženski spol d'armement
klic k orožju appel moški spol aux armes
k orožju! aux armes!
nedovoljena posest orožja port moški spol d'armes illicite
orožje in strelivo armes et munitions
pozdrav z orožjem! présentez armes!
rožljanje z orožjem cliquetis moški spol d'armes
tovariš v orožju frére moški spol (ali compagnon) d'armes (ali de combat)
spopad, upor z orožjem combat moški spol, soulèvement moški spol à main armée
skladišče orožja dépôt moški spol d'armes, arsenal moški spol
stenska zbirka orožja panoplie ženski spol
trgovina z orožjem commerce moški spol d'armes, armurerie ženski spol
zbirka orožja collection ženski spol d'armes
dvorezno orožje (figurativno) arme à double tranchant
biti pod orožjem être sous les armes, être sur le pied de guerre
izdelovati, kovati orožje fabriquer, forger des armes
manipulirati z orožjem manier une arme
nameriti, usmeriti orožje braquer, diriger, pointer une arme sur
napasti z orožjem v roki attaquer, les armes à la main
obrniti orožje proti komu tourner les armes contre quelqu'un
odvzeti komu orožje désarmer quelqu'un
odložiti (ali položiti) orožje déposer (ali mettre bas, rendre) les armes, capituler
poklicati pod orožje appeler aux armes (ali sous les drapeaux)
pozdraviti z orožjem présenter les armes
pozvati k orožju appeler aux armes
prijeti (zgrabiti) za orožje prendre les armes
rožljati (žvenketati) z orožjem cliqueter, faire cliqueter les armes
trobiti k orožju sonner aux armes
urediti spor z orožjem régler un différend par les armes
uriti se v ravnanju z orožjem s'exercer dans le maniement des armes
zateči se k orožju recourir aux armes
potolči koga z njegovim lastnim orožjem (figurativno) battre quelqu'un avec ses propres armes, rétorquer les arguments de quelqu'un - oróžje (-a) n
1. arma, armi; armamento:
uriti se v ravnanju z orožjem esercitarsi nell'uso delle armi
upreti se z orožjem sollevarsi in armi
odložiti, položiti orožje deporre le armi, arrendersi (tudi pren.)
poklicati pod orožje chiamare sotto le armi
pozdraviti z orožjem presentare le armi
pren. pozivati k orožju chiamare alle armi, mobilitare (tudi pren.)
zgrabiti za orožje iniziare le ostilità, prepararsi alla lotta
pren. rožljati z orožjem far risonare le armi, fare minacce di guerra
star. tovariš v orožju compagno d'armi
artilerijsko, protiletalsko, ročno orožje artiglieria, armi antiaeree, portatili
atomsko (jedrsko), biološko, kemično orožje armi atomiche (nucleari), biologiche, chimiche
napadalno, obrambno orožje armi di offesa, di difesa
lovsko orožje armi da caccia
avtomatsko orožje armi automatiche
lahko, težko orožje armi leggere, pesanti
hladno orožje armi bianche
strelno orožje armi da fuoco
avtomatsko orožje armi automatiche
2. pren. arma, mezzo, argomento - ortica f
1. bot. velika kopriva (Urtica dioica)
ortica bianca kitajska kopriva (Boehmeria nivea)
2. pren.
luogo dove crescono le ortiche zapuščen kraj
conosciuto come l'ortica poznan kot slab denar
gettare la tonaca alle ortiche sleči talar, obesiti talar na kljuko
3. tekstil koprivno vlakno - ortie [ɔrti] féminin, botanique kopriva
ortie brûlante pekoča kopriva
ortie blanche, rouge mrtva kopriva
jeter le froc aux orties zapustiti redovniški stan - ós (-í) f
1. teh. asse:
fiksna, gibljiva os asse fisso, rotante
prednja, zadnja os voza asse anteriore, posteriore del carro
os motorja asse del motore
2. (umišljena črta, okoli katere se telo vrti) asse; fulcro:
zemeljska os asse terrestre
glavna, prečna, vzdolžna os stavbe asse principale, trasversale, longitudinale di un edificio
os cestišča asse stradale
3. hist.
os Rim-Berlin asse Roma-Berlino
sile osi le forze dell'asse
polit. os Pariz-Bonn asse Parigi-Bonn
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. abscisna, koordinatna os asse cartesiano, asse delle ascisse, delle ordinate
bot. cvetna os cima dello stelo
fiz. glavna os asse centrale
min. kristalografska os asse cristallografico
mat. os hiperbole, parabole asse dell'iperbole, della parabole
mat. simetrijska os asse di simmetria
žel. vodilna os asse sterzante - oséba personne ženski spol ; (v romanu, igri) personnage moški spol , individu moški spol , sujet moški spol , personnalité ženski spol ; familiarno créature ženski spol
glavna oseba (v igri, v neki zadevi) protagoniste moški spol, personnage moški spol principal
nesimpatična oseba (familiarno) coco moški spol
uradna oseba fonctionnaire moški spol
fizična oseba (pravno) personne physique
odrasla oseba grande personne
pravna oseba (pravno) personne civile (ali morale, juridique)
tretja oseba (pravno) tierce personne, tiers moški spol
preko druge osebe (pravno) par personne interposée
v eni (sami) osebi en une seule personne
v lastni osebi en personne, personnellement
na, za osebo par personne, par tête, familiarno par tête de pipe
za dve osebi pour deux personnes
sprejel nas je direktor v lastni osebi nous avons été reçus par le directeur en personne
oseba brez državljanstva individu sans nationalité
sumljiva, nezaželena oseba individu suspect, indésirable
čudna oseba un singulier (ali triste) personnage
pomembna, važna oseba personnage, familiarno gros bonnet moški spol
ugledna oseba personne de qualité, notable moški spol
vplivna, zgodovinska oseba personnage influent, historique
osebe v romanu, filmu les personnages du roman, du film
graje vredna oseba (nepridiprav) mauvais sujet
brez ozira na osebo sans considération de personne, sans faire de personnalité
jaz za svojo osebo quant à moi, pour ma part, pour ce qui me touche
postaviti se v položaj kake osebe (figurativno) se mettre dans la peau de quelqu'un - osébno personnellement, en personne
osebno jamčiti répondre personnellement (ali en personne)
osebno se javiti (se pojaviti, priti) se présenter personnellement (ali en personne)
osebno izročiti (oddati) remettre personnellement (ali en mains propres)
izročite mu pismo osebno remettez-lui la lettre en mains propres
sprejel nas je šef osebno nous avons été reçus par le chef en personne
biti osebno navzoč être présent personnellement (ali en personne), faire acte de présence - osenčeváti (-újem) | osénčiti (-im) imperf., perf.
1. offuscare, oscurare
2. ombreggiare; fumeggiare:
um. osenčiti obrise fumeggiare i contorni
3. kozm.
osenčevati veke ombreggiare le palpebre, dare l'ombretto alle palpebre - oser [oze] verbe transitif drzniti si, upati si, imeti pogum, dovoliti si
c'est un homme à tout oser ta človek si vse upa
si j'ose le dire če smem to reči
osé-je? smem? - osípati butter; effeuiller; faire tomber (des feuilles, des pétales, des aiguilles de pin)
osipati se tomber, se détacher, (drevje) s'effeuiller, perdre ses feuilles, perdre ses aiguilles, (zrnje) s'égrener
osipati koruzo, krompir butter le maîs, les pommes de terre
veter osipa cvete le vent effeuille les fleurs
osipati pepel s cigare faire tomber la cendre de son cigare
preveč zrela pšenica se osipa le blé trop mûr s'égrène - oskŕba approvisionnement moški spol , ravitaillement moški spol , alimentation ženski spol , vivres moški spol množine , soins moški spol množine
oskrba z bencinom, z električno energijo, z gorivom, s plinom, s surovinami approvisionnement en essence, en énergie électrique, en combustible, en gaz, en matières premières
oskrba prebivalstva s hrano ravitaillement de la population
oskrba z municijo approvisionnement en munitions
oskrba z vodo, z živili approvisionnement (ali ravitaillement) en eau, en vivres
biti v oskrbi nekoga être à la charge de quelqu'un, être entretenu par quelqu'un, être confié aux soins de quelqu'un
imeti koga v oskrbi avoir quelqu'un à sa charge
imeti popolno oskrbo être logé et nourri, avoir table et logis, avoir le vivre et le couvert
koga v oskrbo dati confier quelqu'un aux soins de quelqu'un, mettre quelqu'un en pension
prekiniti (ali prenehati z) oskrbo couper les vivres
oskrba kotla z vodo alimentation d'une chaudière en eau
popolna oskrba pension ženski spol (ali assistance ženski spol) compléte
socialna oskrba aide ženski spol (ali assistance ženski spol) sociale
stanovanje z vso oskrbo pension ženski spol compléte
bolniška oskrba assistance (ali soins donnés) au malade
zdravniška oskrba assistance médicale - oskrbéti, -bováti approvisionner, ravitailler , (s hrano, s stretivom) alimenter, fournir; pourvoir de, munir de, nantir de; prendre soin de, donner des soins à
oskrbeti koga s čim pourvoir quelqu'un de quelque chose
oskrbeti z zalogo pourvoir (ali nantir) de provisions
oskrbeti z živili approvisionner en vivres
oskrbeti se s'approvisionner (de, en), se ravitailler, faire provision de, se pourvoir de, se munir de, se nantir de, se fournir, faire des achats de
oskrbeti se z bencinom s'approvisionner en essence, faire le plein d'essence
oskrbeti se s čim faire provision de quelque chose
oskrbeti se s krmo za živino faire provision de fourrage pour le bétail
oskrbeti se z živili, s perilom se pourvoir d'aliments, de linge
sam se oskrbeti pourvoir à ses propres besoins
oskrbovati letalo med poletom ravitailler un avion en vol
oskrbovati mesto z mesom, z gorivom ravitailler une ville en viande, en carburant - oslepáriti escroquer, tromper, duper, frauder, tricher ; familiarno carotter, rouler, fllouter, blouser
oslepariti koga (figurativno, ekspresivno) donner le change à quelqu'un, familiarno mettre quelqu'un dedans, monter un bateau à quelqu'un
oslepariti koga pri blagu duper (ali familiarno carotter) quelqu'un sur la marchandise
pustiti se oslepariti se laisser duper (ali rouler) - oslíniti mouiller de salive; souiller de bave
osliniti si prst se mouiller le doigt de salive