Franja

quit² [kwit]

1. prehodni glagol
odpovedati se čemu, odreči se, opustiti, umakniti se
ameriško prenehati s čim; zapustiti, oditi (he quit(ted) Paris)
poravnati, plačati (dolg)
arhaično (to quit o.s.) vesti se, obnašati se
arhaično osvoboditi (to quit o.s. of osvoboditi se, rešiti se česa)
poetično poplačati (to quit love with hate poplačati ljubezen s sovraštvom)

2. neprehodni glagol
prenehati; oditi

to get notice to quit dobiti odpoved
to give notice to quit dati odpoved
to quit hold of izpustiti kaj iz rok
quit grumbling! nehaj godrnjati!
quit that! prenehaj že s tem!
the death quits all scores smrt vse izravna
arhaično quit you like men! obnašajte se kakor možje!

quitter [kite] verbe transitif o-, za-pustiti, ločiti se (od)

quitter ses fonctians opustiti svoje funkcije
quitter ses vêtements odložiti obleko
quitter ses gants sleči rokavice
quitter le deuil odložiti žalno obleko
quitter l'habit religieux odložiti redovniško obleko
ne pas quitter des yeux ne izpustiti iz oči
quitter la place à quelqu'un napraviti prostor komu
quitter sa peau preleviti se; spremeniti se
ne quittez pas l'écoute (l'appareil) ostanite pri oddajniku (pri telefonskem aparatu)
quitter le droit chemin zapustiti pravo pot, zaiti na stranska pota
la vie l'a quitté umrl je
le train a quitté les rails vlak se je iztiril
quitter le lit, la chambre vstati iz postelje, spet iti iz sobe (bolnik)
quitter la partie opustiti kaj, odnehati; (vieilli) spregledati, odpustiti
je vous quitte de me répondre ni vam treba odgovoriti mi
se quitter razstati se, raziti se, ločiti se
ils se sont quittés bons amis razšla sta se kot dobra prijatelja
quitter prise spustiti; odnehati

quittieren einen Betrag, den Empfang: potrditi; eine Rechnung: potrditi prejem denarja; ein Geschäft: dokončati, speljati do konca; den Dienst quittieren oditi (iz službe); etwas quittieren mit reagirati na (kaj) z, v odgovor na (quittieren mit einer ironischen Verbeugung v odgovor se ironično prikloniti)

Quittung, die, (-, -en) potrdilo (o plačilu), pobotnica; figurativ račun; die Quittung für etwas erhalten figurativ dobiti račun za (kaj)

quod (acc. sg. relat. pron. quī, quae, quod = glede na kar, ki je postopoma postal veznik kakor gr. ὅτι, it. che, nem. daă)

I. adv.

1. zaradi česar: hoc est, quod ad vos venio Pl., nihil habeo, quod accusem senectutem Ci., hoc erat, quod me per tela eripis? V.; poseb. pogosto est quod s cj. biti (obstajati) vzrok za kaj, imeti vzrok, da: est magis, quod gratuler Ci., nihil est, quod te des in viam Ci.

2. kot relativna zveza in zato(rej): Ter. idr., quod vobis venire in mentem necesse est Ci., quod te per superos oro, miserere laborum V.; poseb. pogosto pred vezniki pri prehodu v govoru: quod si (quodsi) „in torej če“ = če torej, če tedaj: quod ni, ali nisi Ter., Ci., N. če torej (tedaj) ne, quod cum C. ali quod ubi Ci. ko torej (tedaj, pa), quod utinam C., S. da bi torej le. —

II. conj.

1. causalis (zato) ker; z ind., kadar navaja dejanske, z gledišča govoreče osebe povedane razloge: T. Manlius Torquatus … filium suum, quod is contra imperium in hostem pugnaverat, necari iussit S., quod liberius vivebat, minus erat probatus parentibus N.; s cj. češ da, češ ker, če pisec označuje razlog (vzrok) kot tuje mnenje: noctu ambulabat in foro Themistocles, quod somnum capere non posset Ci. (Temistoklova trditev, ne glede na njeno resničnost); zato vedno cj. za non quod ne zato ker bi, ne kakor da bi, ne da bi: haec non omitto, quo levia sint (trditev, ki jo je treba zavrniti), sed quia nunc sine teste dico (dejanski razlog) Ci.

2. za glagoli hvaljenja, grajanja, zahvaljevanja, čestitanja ali notranjega razpoloženja izraža quod = da, ker kot notranji obj. razlog, ACI pa kot zunanji obj. vsebino: quod spiratis, indignantur L., gaude, quod spectant oculi te mille loquentem H., tibi agam gratias quod me vivere coëgisti Ci.; prim.: nos dolent vivere Ci.; stavki, ki ne izražajo piščevega, ampak tuje mnenje, stojijo v cj.; quod takrat pomeni češ da, češ ker: laudat Africanum Panaetius, quod fuerit abstinens Ci., Romanis indignantibus, quod victoribus victi ultro inferrent arma L. Od tod uvaja kako dejansko okoliščino = (to,) da, (dejstvo,) da: magnum beneficium est naturae, quod necesse est mori Ci., magna fuit laus, quod supplices vetuit violari N.; z determinacijo: in hoc sumus sapientes, quod naturam sequimur Ci. Poseb. pogosto pri facere s kakim adv.: adde quod, (huc ali eo) accedit quod; nisi quod razen da, razen kar: bene facis, quod me adiuvas Ci. ep., adde, quod ingenuas didicisse artes emollit mores O., accedit enim, quod patrem … amo Ci. ep., accedit eo, quod mihi non perinde est, ut quisque in Epirum proficiscitur Ci. ep., nisi quod apud Thalam non longe a moenibus aliquot fontes erant S. Od tod tudi o okoliščini, ki je časovno določilo = kar, od kar (odkar): Ter., inde quod L., iam diu est, quod victum non datis Pl., tertius dies est, quod audivi Plin. iun.

3. kar se tega tiče, da, (na kratko tudi) če, ako, uvajajoč stavke, ki posegajo nazaj na kako prej omenjeno misel, da se odzovejo nanjo: quod patrias petiere Mycenas, arma parant V. kar se tega tiče, da so se vrnili … = če so se vrnili domov v Mikene, nabirajo le čete (so šli le po čete), quod me Agamemnonem aemulari putas, falleris N.

4. concessiva čeprav, četudi, dasi: illa quod est virgo … multa dedit populo vulnera O., quod sit roseo spectabilis ore … ego Procrin amabo O., quod dicas mihi Ter., quod non Taenariis domus est mihi fulta columnis Pr.

5. za glagoli sentiendi in declarandi nam. ACI: Ca. ap. Plin., Iust., Plin. iun., Suet., Ap., Cl., Cels., Fl., Dig. idr., scio iam, quod filius amet Pl., nemo refert, quod Italia externae opis indiget T.; poseb. za pron. illud: videndum illud, quod in illo uno manet gratia Ci.

rabattre* [rabatr] verbe transitif zavihati, potisniti navzdol, spustiti navzdol; izravnati, izgladiti; znižati (cene); odtegniti (de, sur od); figuré ponižati; zmanjšati, zadušiti; vzeti nazaj, preklicati (besede); odžagati veje (un arbre drevesu); goniti (divjad); odbiti, odbraniti (pri mečevanju); verbe intransitif nenadoma kreniti v stran; kreniti (sur k, v); obrniti se (sur quelqu'un na koga); iti nazaj (de quelque chose s čim), popustiti (de quelque chose v čem); omejiti, usmeriti, brzdati

se rabattre iti dol, spustiti se dol; kreniti v stran, na drugo pot; (nenadoma) se obrniti, figuré nenadoma preiti (sur quelque chose na kaj); omejiti se (sur quelque chose na kaj), zadovoljiti se (s čim), ker ni boljšega; odškodovati se (sur quelque chose pri čem)
en rabattre (figuré) popustiti, izgûbiti iluzije
n'en vouloir rien rabattre vztrajati pri svoji zahtevi
rabattre le caquet à quelqu'un (familier) komu usta zamašiti
rabattre du prix znižati ceno
rabattre les bords de son chapeau sur son front potisniti krajevce klobuka v čelo
rabattre la balle au tennis odbiti žogo proti tlem pri tenisu
rabattre le col de son pardessus zavihati ovratnik pri površniku
rabattre le gibier goniti divjad proti lovcem
rabattre les plis zlikati gube
rabattre de ses prétentions popustiti v svojih zahtevah
il n'y a rien à rabattre pri tem ostane
cette cheminée rabat ta kamin ne vleče dobro, pritiska dim navzdol
le vent rabat la fûmée veter pritiska dim k tlom
se rabattre sur la politique obrniti pogovor na politiko
faute de viande, se rabattre sur les légumes ker ni mesa, se omejiti na zelenjavo, se zadovoljiti z zelenjavo

rabi|ti¹ (-m)

1. (uporabljati) benutzen, benützen, gebrauchen; tujke: verwenden; (posluževati se) sich bedienen (kaj einer Sache)
tega nimam kaj rabiti dafür habe ich keine Verwendung

2. (potrebovati) ➞ → potrebovati

rábiti to use, to make use of; to avail someone (of)

čému rabi to? what is this for?
to se je mnogo rabilo this has seen much service
ne se več rábiti to be out of use, to fall into disuse, to be disused (ali discarded, discontinued)
rábiti se to be used (ali in use, employed)
tega avtomobila ne rabim (= ne potrebujem, nimam kaj početi z njim) I have no use for this car
vsak dan se rábiti to be in daily use

rábiti (-im)

A) imperf.

1. (uporabljati) usare, far uso, impiegare, adoperare; servire, servirsi:
zdravilo, ki se rabi proti malariji un farmaco impiegato contro la malaria
pšenico rabijo za kruh il frumento serve per fare il pane
lahkomiselno rabiti denar avere le mani bucate
vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik ognuno ha diritto di servirsi della propria lingua materna
posestva nima za kaj rabiti non sa che farsene del podere
rabiti silo impiegare la forza
rabiti pamet pensare (razionalmente), usare, adoperare il cervello
spretno rabiti jezik avere la parlantina facile, sciolta
pog. dolgo časa si rabil, da si se spomnil ti ci è voluto molto tempo perché ti ricordassi

2. ekst. servire; giovare; esser utile:
noge mu ne rabijo več le gambe non lo reggono più

3. rabiti za, kot servire, servirsi, impiegare, usare;
kot orožje so jim rabili kiji loro arma era la clava, si servivano della clava come arma

4. pog. (potrebovati) servire, occorrere, necessitare, aver bisogno:
da bi delo opravil, rabi čas in prostor per finire il lavoro, ha bisogno di tempo e di spazio
otroci rabijo vitaminsko hrano i bambini hanno bisogno di un'alimentazione vitaminica

B) rábiti se (-im se) imperf. refl. (obrabljati se) logorarsi, consumarsi:
tkanina se na komolcih zelo rabi il tessuto si logora specie sui gomiti

rabot [rabo] masculin skobelj; oblič, strugalnik

donner des coups de rabot à quelque chose (figuré) izpiliti kaj; opiliti, oskobljati

raccontare v. tr. (pres. racconto) praviti, povedati; pripovedovati:
poterla raccontare vedeti kaj povedati
raccontarne delle belle, di cotte e crude, di tutti i colori debele klatiti
raccontare per filo e per segno na drobno pripovedovati
uomo che la sa raccontare lažnivec, prevarant
vai a raccontarla altrove to pa komu drugemu obesi!

rächen maščevati (sich se); sich rächen an jemandem für etwas maščevati se (komu) za (kaj); figurativ sich rächen maščevati se

raconter [-kɔ̃te] verbe transitif pripovedovati; reči; poročati; opis(ov)ati; péjoratif tvesti, čvekati

raconter une histoire pripovedovati, povedati zgodbo
en raconter pripovedovati več ali manj verjetne zgodbe
il nous en raconte! ta nam jih tveže (debele, lepe)!
en raconter de belles (ironično) lepe stvari pripovedovati
qu'estce que tu me racontes là? kaj mi tu pripoveduješ, tvezeš, govoričiš?
cet homme aime à se raconter ta človek rad govori o sebi

račúnati to calculate, to reckon, to figure; to cipher; to compute

račúnati na kaj to reckon (ali to rely) upon something (na pomoč upon help)
račúnati za kaj to charge for something (za sobo for the room)
ne račúnati to leave out of account
račúnati z to reckon with
račúnati na pamet to do mental airthmetic
napačno račúnati to miscalculate
on veliko računa (zaračuna) his charges are very high, he charges a lot
račúnati z dejstvi to take the facts into account
računajoč vse v vsem taking an all-round view
račúnati brez krčmarja (figurativno) to reckon without one's host

rad (-a, -o)

1. gern, gerne (rad poslušati … gerne hören/zuhoren)
nadvse rad fürs Leben gern, für sein Leben gern, kaj početi: mit Vorliebe
od srca rad vom Herzen gern
prav tako rad genausogern
ne videti rad (etwas) nicht gerne sehen
rad … -freudig, -lustig
(navezovati kontakte kontaktfreudig sein, piti trinkfreudig sein, plesati tanzlustig/tanzfreudig sein, potovati reiselustig sein, prestavljati schaltfreudig sein, tvegati risikofreudig sein)
ne … rad: ➞ → nerad

2.
imeti rad koga/kaj gern haben, gut leiden können, (ljubiti) [liebhaben] lieb haben, mögen
imeti še naprej rad [liebbehalten] lieb behalten
imeti za požreti rad zum Fressen gern haben
jed, ki jo ima ( kdo ) posebno rad die Leibspeise
imeti rad … -freudig sein, -lieb sein (žive barve farbenfreudig sein, otroke kinderlieb sein, živali tierlieb sein)
imeti se rad sich gern haben, drug drugega: einander gern haben, sich mögen

3. pritrdilnica:
prav rad! gerne!, mit Wonne!, es wird mich freuen!, kot odgovor na ponudbo: ja, danke!

4.
bi rad: v izražanju želja :
rad bi … ich möchte (ali bi rad …? möchtest du …?)
ne bi rad … ich möchte nicht
(hočem) ich will (kaj bi pravzaprav rad? was willst du eigentlich?); (želim) ich wünsche (bi radi kaj posebnega? wünschen Sie was Besonderes?)

5.
rad ali nerad auch wenn's (jemandem) nicht paßt (rad ali nerad boš … auch wenn's dir nicht paßt, wirst du …)

6. (posebej lahko, prvenstveno) gern, leicht, leichter, schnell (v kotih se rad nabira prah in den Ecken sammelt sich gern/ leicht der Staub; mesta, na katerih se rade naselijo glivice Stellen, an denen sich gern/schnell Pilze ansiedeln)

ràd willingly, gladly, with pleasure, readily; eagerly; arhaično nothing loath

ràd ali nerad willy-nilly, willing or unwilling
iz srca, od srca ràd with all my heart
prav ràd with the greatest pleasure
ràd imeti to like, to be fond of, to be partial to, to have a liking for, to love
ne imeti ràd to dislike, to be averse (ali disinclined) to, to have an aversion to
ràd igram šah I like playing chess
se ràd učiš angleščino? do you like learning English?
kaj bi radi? what can I do for you?
on se ne smeje ràd it's hard to make him smile (ali to bring a smile to his face)
posebno ràd imam lahka vina I'm very partial to light wines
ljudje ga ràdi vidijo he is much sought after
to ràd verjamem I can easily believe it
ali imate ràdi kavo? do you like coffee?
jaz bi ràd kupil... I should like to buy...
ràd bi vedel zakaj I wonder why
ràd bi vedel (= bogve), kdo je to rekel I wonder who said it
ràd bi verjel, da... I am quite ready (ali open) to believe that...
take stvari se ràde dogajajo such things will happen
radi ga vidimo he is (always) welcome here
on ga (= vino) ràd pije he is fond of the bottle, žargon he likes his plonk, arhaično humoristično he is a winebibber, slabšalno he's a wino

ràd volontiers, avec plaisir ; (rade volje) de bon gré, de bonne volonté, de bonne grâce

od srca rad avec (le plus) grand plaisir, très (ali bien) volontiers, de bon cœur
rad imeti koga aimer (bien) quelqu'un, avoir de l'affection pour quelqu'un
rad kaj storiti aimer (à) faire quelque chose, prendre plaisir (ali trouver du plaisir) à faire quelque chose
rad čitati (plesati, voziti avto) aimer (bien) lire (danser, conduire)
rad bi vedel, če je voudrais (ali j'aimerais bien) savoir si
to rad verjamem je le crois volontiers (ali bien), je veux bien le croire
biti rad v nekem kraju se plaire dans un endroit
rad sem v Parizu je me plais à Paris
posebno rad imeti kaj avoir une préférence marquée (ali une prédilection) pour quelque chose
ne imeti rad česa ne pas aimer quelque chose
rad piti être adonné à la boisson, aimer la bouteille, familiarno aimer la dive bouteille, bien lever le coude
kaj bi radi? (v trgovini) qu'y a-t-il pour votre service?, que désirez-vous?

ràd (ráda -o) adj.

1. volentieri, di buon grado, di buona voglia:
ali greš z menoj? Rad vieni con me? Volentieri

2. rad bi (izraža željo osebka):
rada bi se poročila vorrebbe, le piacerebbe sposarsi
domov bi rad vorrei andare a casa

3. imeti rad (ljubiti) amare, voler bene; ekst. piacere:
otroci imajo radi babico i bambini amano la nonna
na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje gli si vede in faccia che gli piace bere

4. (izraža nagnjenje k določenemu dogajanju, pogostnost dejanja):
rada pleše le piace ballare
zelo rado jo zebe è un tipo freddoloso
kaj takega se rado zgodi cose del genere capitano spesso

5. pren. rad ali nerad volente o nolente, spinte o sponte, che si voglia o no:
to moraš narediti rad ali nerad questo devi farlo, volente o nolente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rade volje narediti kaj fare qcs. volentieri, di buona voglia
pog. rada se gledata i due si vogliono bene
pojdi že, bog te nima rad e vattene una buona volta
pren. preveč rad se imeti aver troppa cura di sé

ràd con mucho gusto, gustosamente

srčno rad con sumo gusto, con mil amores, (rade volje) de buen grado, de buena gana; gustoso
(jaz) bi rad vedel ... desearía saber..., quisiera saber..., me gustaría saber
rad imeti koga querer a alg
to rad verjamem! ¡ya lo creo!
rad kaj imeti gustar a/c
rad kaj storiti hacer con gusto a/c
jaz rad potujem me gusta viajar
kaj bi radi? ¿qué desea usted?
rad vidim, da ... me gusta que (subj)
me zna rad imeti (ironično) que se vaya a la porra
tega nimam rad no es de mi gusto
rad bom to napravil lo haré gustoso

raddrizzare

A) v. tr. (pres. raddrizzo)

1. naravnati; zravnati:
raddrizzare le gambe ai cani pren. delati, narediti kaj jalovega
raddrizzare le ossa a qcn. koga premikastiti

2. pren. popraviti, popravljati

3. elektr. pretvoriti, pretvarjati:
raddrizzare una corrente alternata pretvoriti izmenični tok

B) ➞ raddrizzarsi v. rifl. (pres. mi raddrizzo) zravnati se