ébranler [ebrɑ̃le] verbe transitif (pre)tresti, (o)majati; ganiti, spraviti v premikanje; zbuditi (domišljijo)
s'ébranler začeti se premikati; biti pretresen, omajan
la bombe a ébranlé l'immeuble bomba je razmajala stavbo
ébranler la santé de quelqu'un komu zdravje zrahljati, omajati
les camions ébranlent la rue kamioni pretresajo ulico
ébranler quelqu'un koga omajati v njegovem prepričanju
Zadetki iskanja
- ébriété [ebriete] féminin pijanost; figuré opojnost
être en état d'ébriété biti v pijanem stanju, biti pijan
l'ébriété nous rend gais pijanost nas naredi vesele - ébullition [ebülisjɔ̃] féminin vrenje, vretje; figuré kipenje; vrvranje
point masculin d'ébullition vrelišče
le pays est en ébullition v deželi vre
être en ébullition kipeti, vreti; biti razburjen
entrer en ébullition vzkipeti, zavreti
mettre en ébullition zavreti (kaj)
en ébullition vrel, v vrenju - eccezione f
1. izjema:
per te farò un'eccezione zate bom naredil izjemo
costituire un'eccezione, fare eccezione biti izjema, predstavljati izjemo
d'eccezione izjemen, izreden:
uno spettacolo d'eccezione izjemna predstava
ad eccezione di razen, izvzemši
PREGOVORI: l'eccezione conferma la regola preg. izjema potrjuje pravilo
2. ugovor, pripomba:
furono avanzate molte eccezioni izraženo je bilo veliko pripomb
sollevare un'eccezione pravo ugovarjati - échec [ešɛk] masculin neuspeh, spodlet, poraz; pluriel (igra) šah, šahovske figure (en ivoire iz slonove kosti)
échec et mat šah mat
joueur masculin d'échecs šahist
partie féminin d'échecs partija šaha
problème masculin, tournoi masculin d'échecs šahovski problem, turnir
échec des négociations neuspeh pogajanj
battre quelqu'un aux échecs premagati koga pri šahu
donner, faire quelqu'un échec et mat matirati koga (pri šahu)
éprouver, essuyer, subir un échec doživeti neuspeh
être échec et mat biti matiran
jouer aux échecs šahirati, igrati šah
tenir en échec držati v šahu (v škripcih, v strahu)
voué à l'échec obsojen na neuspeh - échelle [ešɛl] féminin lestev; merilo (pri zemljevidih); lestvica, skala; razdelitev na stop(i)nje; hierarhija; spuščena zanka (v nogavici); pluriel pristanišča (zlasti v Sredozemlju)
à l'échelle po merilu, ustrezno merilu, v pravilnem razmerju
sur une grande, petite échelle v velikem, majhnem merilu
sur une large échelle v veliki meri, v velikem obsegu
à l'échelle communale, nationale v občinskem, državnem merilu
sur toute l'échelle v vsakem oziru
échelle de la carte zemljevidno merilo
échelle de corde lestev iz vrvi
échelle de couleurs barvna skala
échelle d'eau, fluviale vodokàz
échelle d'escalade oblegovalna, naskakovalna lestev
échelle à, d'incendie, de sauvetage požarna, reševalna lestev
échelle logarithmique (logaritmično) računalo
échelle mobile des salaires gibljiva (življenjskim stroškom ustrezna) plačilna lestvica
échelle des pompiers lestev požarne brambe
échelle sociale družbena razvrstitev
appuyer, dresser une échelle contre le mur nasloniti, postaviti lestev ob zid(u)
escalader une échelle splezati po lestvi
être en haut de l'échelle biti na vrhu lestve (tudi figuré)
faire échelle (marine) pristati v vmesnem pristanišču
faire la courte échelle à quelqu'un pomagati komu pri vzpenjanju z oporo na rokah in na ramenih
faire monter quelqu'un à l'échelle (figuré) razjariti koga
monter à l'échelle (figuré) šalo zares vzeti
grimper à l'échelle splezati po lestvi
il n'y a plus qu'à tirer l'échelle (figuré) boljše ne moremo napraviti
si vous ne savez même pas cela, il n'y a plus qu'à tirer l'échelle če še tega ne veste, nima smisla, da nadaljujemo, se vse neha - échine [ešin] féminin hrbtenica
avoir l'échine souple (figuré) imeti mehko hrbtenico, biti klečeplazen, pretirano uslužen
courber, plier l'échine (figuré) ukloniti se, podvreči se
frotter, caresser, rompre l'échine à quelqu'un koga (pošteno) pretepsti - échiner [ešine] verbe transitif, vieilli zlomiti hrbtenico (quelqu'un komu); familier ubiti; zelo utruditi
s'échiner zelo se utruditi, (z)mučiti se, izgarati se
être échiné de travail biti ves izčrpan od dela
échiner de coups pretepsti - écho [eko] masculin odmev, jek; odziv; govorica, novica; informacija; pluriel (časopis) lokalne novice
à tous les échos v vse smeri, figuré za široko javnost
écho simple, multiple enkraten, večkraten odmev
faire écho odmevati
se faire l'écho d'un bruit, d'une nouvelle širiti (naprej) govorico, novico
ma protestation est restée sans écho moj protest ni naletel na ugoden sprejem
trouver (de l')écho naleteti na odziv, ugajati, biti ugodno sprejet - éclat [ekla] masculin drobec, odkršek; treska, iver; tresk, pok; močan sij, blisk; sijaj, krasota, blesk; svežost (polti); figuré škandal, pozornost, senzacija
à l'abri des éclats varen pred drobci (granat ipd.)
éclat d'obus, de bombe granatni, bombni drobci
éclat d'os, de verre drobec kosti, stekla
éclat du soleil močna sončna svetloba
éclat de rire krohot
éclat de tonnerre grom
éclats de voix vpitje, kričanje
action féminin d'éclat sijajno dejanje
donner de l'éclat da(ja)ti sijaj
être dans tout l'éclat de sa beauté biti v polnem sijaju svoje lepote
faire un éclat, faire beaucoup d'éclat (veliko) pozornost zbuditi
partir d'un éclat de rire bušiti, bruhniti v smeh
provoquer un éclat napraviti sceno, škandal
rire aux éclats krohotati se
voler en éclats razleteti se na koščke - eco moški spol odmev; posnemanje
hacer eco zbuditi pozornost
hacer eco (a) komu pritrditi; primeren biti, spodobiti se
tener eco na dober sprejem naleteti - école [ekɔl] féminin šola, šolsko poslopje; šolska mladina; učiteljski zbor; uk, šolanje; izobrazba; militaire vaje, vežbanje; šola (smer v slikarstvu)
à l'école v šoli (tudi figuré)
école en plein air šola na prostem
école d'apprentissage vajenska šola
école d'art dramatique, d'art industriel šola za dramsko umetnost, za umetnostno obrt
école des aveugles, des sourds-muets šola za slepe, za gluhoneme
école des beaux-arts umetnostna akademija
école d'aviation letalska šola
école à classe unique enorazredna š.
école de commerce, commerciale trgovska š.
école de danse, forestière, industrielle plesna, gozdarska, obrtna šola
école de droit pravna fakulteta
école de garçons, de filles, mixte deška, dekliška, mešana š.
école de guerre vojna akademija
école laïque laična, (po)svetna š.
école maternelle, enfantine otroški vrtec
école de médecine medicinska fakulteta
école ménagére gospodinjska šola
école militaire vojaška šola, kadetnica
école des mines, de musique, navale rudarska, glasbena, pomorska šola
école normale primaire učiteljišče
école normale supérieure visoka šola za izobrazbo učiteljev na visokih šolah
école de perfectionnement nadaljevalna šola
école de pilotage letalska, pilotska šola
école préparatoire pripravljalna šola
école primaire élémentaire osnovna, ljudska šola
école privée, libre zasebna šola
école professionnelle strokovna, obrtna šola
religieuse verska šola
école de retardés, d'arriérés šola za zaostale otroke
école secondaire srednja šola
école du soir večerna šola
école supérieure visoka šola
école supérieure de commerce trgovska visoka šola
école supérieure de guerre visoka vojna akademija
école de tir strelske vaje
école vénitienne beneška šola, smer v slikarstvu
école vétérinaire veterinarska šola
école de vol à voile šola za jadralno letenje
camarade masculin d'école šolski tovariš
fréquentation féminin de l'école obiskovanje šole
les grandes écoles visoke šole
basse, haute école šola za elementarno, za umetnostno jahanje
livre masculin à l'usage des écoles šolska knjiga
maître, maîtresse d'école učitelj, učiteljica ljudske šole
rentrée féminin des écoles začetek šolskega leta
salle féminin d'école šolska soba, razred
navire-école, vaisseau-école masculin šolska ladja
aller à l'école hoditi v šolo
entrer dans une école vstopiti, vpisati se v neko šolo
être à bonne école biti v dobri šoli (tudi figuré)
faire école biti posneman, biti za vzgled, naleteti na posnemanje, imeti posnemovalce, propagirati svoje ideje
cette idée fait école ta ideja se zelo širi
faire l'école učiti (v osnovni šoli)
elle a fait l'école dans ce village pendant 20 ans poučevala je na ljudski šoli v tej vasi 20 let
faire une école (figuré) zmotiti se, urezati se, kozla ustreliti
faire une rude école iti skozi trdo šolo
faire l'école buissonnière »špricati« šolo
fréquenter l'école obiskovati šolo
mettre un enfant à l'école dati otroka v šolo
sentir l'école dišati po šoli, biti pedanten - écolier, ère [ekɔlje, ɛr] adjectif šolarski; masculin, féminin šolar, -rka; učenec, -nka osnovne šole; figuré začetnik, novinec; histoire sholar, srednjeveški študent
devoirs masculin pluriel d'écoliers šolske naloge
papier masculin écolier črtan pisalni papir
malice féminin, tour masculin d'un écolier šolarska objestnost, objestno dejanje
c'est une faute d'écolier (figuré) to je začetniška, groba napaka
être un écolier (figuré) biti začetnik - éconduire* [ekɔ̃dɥir] verbe transitif (vljudno) odkloniti, odbiti; dati košarico (quelqu'un komu); odpraviti, odkrižati se, znebiti se (quelqu'un koga)
éconduire un solliciteur odbiti prosilca
éconduire un visiteur importun odpraviti, otresti se, znebiti se nadležnega obiskovalca
se laisser éconduire dobiti košarico, biti zavrnjen
prétendant éconduit odbit snubec - écoute [ekut] féminin
1. poslušanje (radijskega programa, telefonskega sporočila); prisluškovanje; vieilli prisluškovališče; straža(r), prežalec
2. marine spodnja jadrna vrv
3. pluriel (merjaščeva) ušesa
casque masculin d'écoute naušesne slušalke
poste masculin d'écoute prisluškovalec (na straži)
être à l'écoute (radio) poslušati
être aux écoutes prisluškovati (derrière la porte za vratmi); biti na preži
rester à l'écoute (telefon) ostati pri aparatu
ici Radio-Paris, ne quittez pas l'écoute! tu Radio-Paris, ostanite pri aparatu, ne zapirajte aparata!
se mettre à l'écoute odpreti in poslušati radio - écouter [ekute] verbe transitif poslušati; prisluškovati, vleči na ušesa; uslišati; familier ubogati
ne pas écouter ne ubogati (o otroku)
je t'écoute! mislim da! kájpada!
n'écouter que son courage, que ses instincts poslušati le svoj pogum, svoje nagone
n'écouter que d'une oreille le na pol poslušati
écouter d'où vient le vent (figuré) obračati plašč po vetru
ne vouloir écouter personne ničesar si ne dati reči
s'écouter (familier) preveč važnosti pripisovati svojim majhnim nevšečnostim, biti (pre)mehkužen
si je m'écoutais, je n'irais pas à ce rendez-vous če bi bilo po mojem, ne bi šel na ta sestanek
s'écouter parler afektirano govoriti, uživati v svojih besedah - écrouler, s' [ekrule] po-, zrušiti se, podreti se, sesesti se; figuré propasti; spodleteti, iti po vodi, pasti v vodo (načrt, upanje)
la maison s'est écroulée hiša se je zrušila
mes projets se sont écroulés moji načrti so propadli, so šli po vodi
il s'écroula dans un fauteuil sesedel se je v naslanjač
être écroulé (familier) biti uničen, popolnoma zdelan, ubit - écu [ekü] masculin ščit; ščit v grbu; star francoski kovanec; papir formata 0,40 x 0,50 m
écu d'or, blanc zlatnik, srebrnik; nekdanji srebrni kovanec za 5 frankov
avoir des écus imeti mnogo denarja, biti bogat - edge1 [edž] samostalnik
rob, greben; meja; ostrina; osornost, moč, strogost
množina obreza (knjige)
ameriško, pogovorno prednost, privilegij
to be on the very edge pravkar nameravati
to give an edge to, to put on an edge ostriti
to give the edge of one's tongue ostro komu povedati, zabrusiti jih komu
to have an edge biti okajen
to have an edge on s.o. imeti neznatno prednost pred kom
(all) on edge skrajno napet, živčen
not to put a fine edge upon jasno se izražati, odkrito povedati
to set one's teeth on edge skominati
to sit on the thin edge of nothing sedeti na skrajno tesnem prostorčku
to take off the edge otopiti
to take the edge off one's appetite pokvariti komu tek
the thin edge of the wedge skromen začetek
gilt edges zlata obreza knjige - edin (-a, -o) (enih misli) einig
biti si edin sich einig sein (z mit) (bil sem si edin z njim ich war mit ihm einig; bili so si edini sie waren sich einig)
postati si edin sich einig werden; miteinander einig werden