Franja

dīluō -ere -luī -lūtum (dis in luere)

I.

1. razmočiti (razmakati), razmiti (razmivati), odmiti (odmivati): ne aqua lateres diluere posset C., pluvia sata diluit V., multis diluta labella guttis Cat. (suhe) ustnice, orošene od … , pectora sudor diluerat Val. Fl., d. fimum aquā pluviā Plin., colorem Plin. izmi(va)ti, color diluitur O. zbledi, amnes diluuntur Plin. izgubijo barvo in okus (po potokih, ki dotekajo), terra umore diluitur Cu., vulnus aceto d. Petr. izmiti; occ. izplakniti, oplakniti, splakniti (splakovati): dolia olearia Ca., os Cels., pecorum tonsa et uncta membra Pall.

2. pren. razpoditi, prepoditi, poditi, pregnati (preganjati), odpraviti (odpravljati): quae cogitatio molestias omnes … diluit Ci., cura fugit multoque diluitur mero O., diluitur posito serior hora mero O. uri se odvzame, kar ima nadležnega, vitium ex animo d. Pr.

— II.

1. s kako tekočino razkrojiti (razkrajati), v čem raztopiti (raztapljati), razpustiti (razpuščati): favos Baccho V., Hymettia mella Falerno diluta H., aceto d. bacam (biser) H.; occ. s kako tekočino razredčiti (razredčevati), (razkrajajoč) pripraviti (pripravljati), užitno narediti: diluta absinthia Lucr., d. venenum (strupeno pijačo) L., medicamentum Cu., vinum Mart. z vodo razredčiti.

2. pren.
a) jasno razložiti, razjasniti: mi quod rogavi dilue Pl.
b) razdreti (razdirati): amicitias sensim Ci.
c) (o)slabiti: alicuius auctoritatem Sen. ph. spodkopa(va)ti; od tod tudi ovreči, izpodbi(ja)ti: crimen Ci., L., Cu., T. idr., ego res tam levīs qua ratione infirmem ac diluam, reperire non possum Ci., d. aliquid et falsum esse docere Ci., d. sophisma Gell.
č) pokoriti kaj s čim: iniurias pauco aere Gell. — Od tod adj. pt. pf. dīlūtus 3

1. razmočen, vlažen: solum dilutius Plin.; pren. moker (od vina) = pijan: dilutior (sc. mero, vino) Aus.

2. razredčen = pomešan s kako tekočino: potio diluta, dilutissima Cels., vinum dilutius C., dilutius (adv.) potare Ci. ap. Amm.; subst. dīlūtum -ī, n razredčenje, razredčena tekočina: bibitur et madefacti dilutum Plin.; pren.
a) bled, jasen (po barvi), svetel: urina Cels., rubor Plin., amethystus dilutior Plin.; o abstr.: dilutior erit defectus Amm. očitnejši.
b) slab, slaboten: odor (naspr. acutus) Plin.

diluvio moški spol potop, velika povodenj; naliv, huda ploha; toča

diluvio universal vesoljni potop
después de mí, el diluvio (po moji smrti) naj se zgodi, kar hoče!

dim moški spol (-a …)

1. der Rauch
gost dim der Qualm
dvigajoč se: die Rauchfahne, steber: die Rauchsäule; -rauch (cigare Zigarrenrauch, cigaretni Zigarettenrauch, pipe Pfeifenrauch, tobačni Tabakrauch)
nastajanje dima die Rauchentwicklung
z malo dima rauchschwach
odvajanje/odvod dima der Rauchabzug, der Rauchaustritt
javljalnik dima tehnika der Rauchmelder
oblak dima die Qualmwolke
pramen dima der Rauchschwaden
pregnati z dimom ausräuchern
zastrupitev z dimom die Rauchvergiftung
vonj po dimu der Rauchgeruch
okus po dimu der Rauchgeschmack
|
figurativno dim in pena Schall und Rauch
figurativno kjer je dim, je tudi ogenj kein Rauch ohne Flamme

2. figurativno die Luft
obravnavati koga, kot da je dim (jemanden) wie Luft behandeln
biti za koga dim Luft für (jemanden) sein

dȉm dȉma m
1. dim: zaudarati na dim zaudarjati po dimu; metnuti meso na dim obesiti meso v dim; sušiti meso na -u sušiti meso v dimu; gusti, kotlovni dim
2. zgod. hiša ognjišče kot davčna enota: plaćati porez od -a a ne od poreske glave
3. otići u dim izginiti: prodavati dim prodajati, česar ni

dìm smoke; fume; reek

maska proti dìmu smokehelmet
oblak (steber) dìma a cloud (a column) of smoke
ta riž diši po dìmu this rice tastes (ali smells) of smoke
soba je bila polna dìma od tobaka the room reeked of tobacco smoke
uničiti listno uš z dìmom to fumigate greenfly
kjer je dìm, je tudi ogenj there is no smoke without fire

dimeter -tra -trum (gr. δίμετρος) dvomeren, dimetričen: ars d. Sid. umetnost pesnjenja v dimetrih = v verzih, ki imajo po dva metra (metra) ali po štiri stopice (pedes).

dīmētior -īrī -mēnsus sum (dis in mētīrī)

1. izmeriti, odmeriti, premeriti (premerjati), meriti: Vulg., atque ego ista sum dimensus Ci., in studio dimetiendi paene caeli atque terrae Ci., campum dimensi (sunt) V., dimensi sunt virilis pedis vestigium Vitr., mundum ipsum paene d. Q., ille positūs siderum ac spatia dimensus T., dimensus (scrobem) ad corporis sui modulum Suet.; pogosto s pass. pomenom, poseb. v pt. pf.: a quo essent illa dimensa Ci., tigna dimensa ad altitudinem fluminis C., columnae altitudo dimetiatur ali dimetienda est in partes Vitr., omnia sint dimensa paribus numeris (v enakih presledkih) viarum V., certis dimensus partibus orbis V., dimensis orbibus anni Stat., omnia dimensa Plin. iun., neque certum dimensum tempus Plin. iun. urejen, dimensi vicorum ordines T. pravilne, mittere ad dimetiendum opus primipilarem Suet. — Subst. pt. pr. dīmētiēns -entis, f premer: Plin.

2. occ.
a) voj. kak kraj izmeriti in označiti, zakoličiti; s pass. pomenom: opere (taborišče) dimenso C., dimensa castra Sil., dimensis principiis T.
b) metr. meriti: syllabas Ci., versum (sc. ad pedes po stopicah) Ci., pedes Q.; s pass. pomenom: non enim ad pedes verba dimensa sunt Q.

3. pren. meriti, z merjenjem presojati: audiam civem digitis peccata dimetientem sua Ci. ki na prste našteva.

dīmidius 3 (dis in medius) „po sredi razdeljen“, polovičen, pol (česa); klas. le v zvezi s subst. pars: d. pars Pl., Ci., C., Lucr., O. idr. polovica, dimidiae partes Ci.; z gen.: d. pars terrae Ci., terrarum Cu., exercitūs S.; pesn. in neklas. tudi v zvezi z drugimi subst.: dimidium fere spatium N. skoraj polovica poti, dimidia altitudo, crassitudo Vitr., dimidia luna Vitr., O., Plin. polmesec, d. mensis Col., dimidium vectigal eius, quod regi pependissent L., d. pretium Plin., crus Iuv.; (o osebah): frater meus dimidius maior est quam totus (šalj.) Ci. ep. Macr., dimidius patrum, dimidius plebis L. ki spada pol k patricijem, pol k plebejcem. — Od tod subst.
a) (redko) dīmidia -ae, f (sc. pars) polovica, pol: latitudinis Vitr., ad dimidias decoquere Plin. napol.
b) (pogosteje) dīmidium -iī, n polovica, pol: etiam dimidium censes? Pl., det in publicum dimidium Pl., mille minus quam dimidium Ca. fr., ne minus dimidium ad Trebonium perveniret Ci. ep. manj kot polovica; z gen.: d. dotis Afr. fr., horaī Lucr. fr., pecuniae Ci., animae d. meae H., d. tributi, militum L.; pogosto v abl. mensurae: Pl., Col., Q., Iuv., dimidio carius, plus, pluris Ci., d. minor C., d. maior exercitus Cu. Preg.: dimidium facti, qui coepit, habet H. (prim. ἀρχὴ δέ τοι ἥμισυ παντός) = dimidium facti est coepisse Aus.

dīmittō -ere -mīsī -missum (dis in mittere)

I.

1. razposlati (razpošiljati): Suet., pueros circum amicos Ci., praefectos tribunosque militum … in finitimas civitates … dimissit, barbari nuntios in omnes partes dimiserunt, speculatoribus in omnes partes dimissis, dimissis circum municipia litteris, litteris per omnes provincias civitatesque dimissis C., litteras passim in alias urbes d. L., per litora certos dimittam V., ex omni dimissis parte flagellis O. od vseh strani razprši lovke, dimissi nuntiant Cu., librum per totam Italiam d. Plin. iun.; brez obj. v acc.: Caesar … magno coacto numero ex finitimis civitatibus in omnes partes dimisit C., dimisit enim circum omnes propinquas provincias C., quia per provincias dimiserunt censores (nom.) L.; pren.: dimissis manibus fugere domum Pl. ali dimissis manibus odos in caelum volat Pl. „z naprej iztegnjenimi rokami“ = kar najhitreje, aciem (sc. oculorum) in omnes partes d. O. na vse strani pogledovati, ignotas animum dimittit in artes O. usmeri pozornost na …

2. razpustiti: concilium, senatum Ci., coetu vestro dimisso Ci.; met. (do)končati: convivium, ludos L.

3. (z živimi obj.) najprej voj. odpustiti (odpuščati), odsloviti (odslavljati): exercitum Ci. idr., milites C., legionem, nautas Ci., remigibus militibusque dimissis Ci.; potem tudi v drugih primerih
a) odpustiti (odpuščati), izpustiti (izpuščati), iz rok (od sebe) pustiti (puščati), odposlati (odpošiljati), odpraviti (odpravljati): aliquem sine supplicio Ci., ne prius legatos dimitterent, quam … N., d. hostem ex manibus C., aliquem ex custodia, e carcere Iust., filium a se non dimittebat Ci. ep., quo factum est, ut Sulla nusquam eum ab se dimitteret N., d. milites in oppidum C., Rhodios domum L., equos konje odpraviti (da bi se bojeval kot pešec): V., T., ali konje v beg pognati (da bi naprej bežal peš): C.; ab armis dimittitur Iust. da se prepričati, da položi orožje; z dvojnim acc.: d. regem spoliatum Ci., neminem nisi victum N., nikomur ne dati, nepremaganemu pete odnesti, aliquem saucium N., aliquem incolumem C., aliquem inviolatum Vell., aliquem impunitum S., aliquem incastigatum H., aliquem tutum Suet.; (o stvarnih subj.): dolor, febris eum dimittit Cels. ga zapušča, popušča.
b) (oblastnika) odpustiti, odsloviti, odstaviti: Lamp., legatos (podpoveljnike) cum ignominia Suet., eum … ut cupidum iudicandi dimisit Suet.
c) (učence) odpustiti (odpuščati): Ci. (De orat. I, 28, 126), scholam Suet. vso šolo.
č) o možu (žensko, poseb. zakonsko ženo) (od)pustiti, odsloviti, zavreči, ločiti se od nje: concubinam Pl., uxorem, aliquam e matrimonio Suet., aliquam divortio, repudio Iust.
d) drž.pr. in jur. α) (upniku) zadostiti, plačati, zadovoljiti ga: creditorem Plin. iun., Icti.; pren.: venter non molestus est creditor; facile dimittitur Sen. ph. β) komu dolg odpustiti: aliquem Cu., debitorem Icti. γ) zločincu kazen odpustiti, brez kazni (s)pustiti, osvoboditi ga: aliquem Cu., Suet., Eutr., ad bestias damnatos Icti δ) pustiti koga iz svoje oblasti: filium potestate Icti., personas e iure suo Icti.

— II. pren.

1.
a) z acc. personae α) pri (na) miru pustiti koga: quare istos (pristaše te šole) sine ulla contumelia dimittamus Ci., quod fortuna me a turpissima suspicione dimiserat Petr. me je bila oprostila suma. β) se dimittere Sen. rh. oprostiti se (dela), privoščiti si oddih.
b) z acc. rei: qui fortes animas laudibus in longum dimittitis aevum Lucan.; v pass.: illa tamquam dimissa discedit Q.

2. z acc. rei
a) kaj popustiti, vnemar pustiti, odložiti, odvreči, odmetati, spustiti (da pade): ex metu signa dimiserunt C., nec eum (= eius, sc. Demosthenis orationes) dimittis e manibus Ci. in ga ne spustiš iz rok, d. arma Sen. ph., thesauros, chlamydem Cu., cibum Ph. (o krokarju); (o stvarnih subj.) izgubiti (izgubljati): arbor folia dimittit Plin., granum d. Plin. (o pšenici).
b) kaj pustiti, opustiti (opuščati), ukiniti, odpraviti, odstraniti, čemu odreči se, odpovedati se, od česa odstopiti: multum de cupiditate Ci., illas fortunas morte Ci., praedam (fortunam) ex manibus C., victoriam, oppida, ripas C., provinciam L., tempus Ci. ali occasionem C., N. ali opportunitatem Cu. izpustiti, zamuditi, tempus pugnandi C., quaestionem Ci., oppugnationem C., consilium C., spem Ci. odreči se, libertatem neque dimisi umquam neque dimittam Ci., d. vim suam, ius suum Ci., imperium (strahovlado) N., vitam alieno arbitrio N., fugam V., curam O., dimissā priore curā T. ko je bila … odstranjena, matrimonia Suet. razvez(ov)ati; z dat. commodi: iracundiam suam rei publicae C. državi na ljubo.
c) iz glave kaj izbiti si, kaj pozabiti, komu kaj iz spomina uide, iz glave izpade: d. oblito pectore cuncta, quae Cat., bilingues ex animo socios Sil., praeterita instantia futura pari oblivione T.; tudi le d. aliquid pozabiti: Q. (XI, 2, 9), Plin. iun. ep. (IX, 18, 2).
č) komu kaj odpustiti (odpuščati): his tributa T., peccata, delicta, debita nostra Eccl.
d) v kako stanje spraviti (spravljati): dimissa iam in discrimen dignitas L., fata in praeceps solitus dimittere Caesar Lucan. svojo srečo nevarnosti izpostavljati.

— III. kaj pustiti (puščati), zadaj pustiti: ternos pedes inter singulas vites Pall., partem favorum quintam Pall., caule dimisso Pal.; od tod: koga za dediča po smrti zapustiti, po oporoki zapustiti, komu kaj voliti: patrem matremve Cod. Th., usum fructum uxori Cod. Th., alicui legatum Icti., habuerat … facultates a multis dimissas gratiā patris Lamp.

dimostrare

A) v. tr. (pres. dimostro)

1. kazati, pokazati

2. dokazati; potrditi, potrjevati:
il che dimostra la necessità di radicali riforme kar potrjuje potrebo po korenitih reformah

3. nazorno pokazati; pojasniti, pojasnjevati; demonstrirati:
dimostrare la qualità di un prodotto nazorno pokazati kvaliteto izdelka

4. polit. demonstrirati

B) ➞ dimostrarsi v. rifl. (pres. mi dimostro) kazati se

dingo samostalnik
Canis lupus dingo (žival) ▸ dingóS tropom dingov sem se srečal na otoku Frazer takoj po pristanku trajekta. ▸ Dingófalkával a Fraser-szigeten találkoztam, rögtön a komp kikötését követően.

dȉo dȉjela, dijèla m, mest. dijèlu, mn. dijèlovi (ijek.), dȅo dêla, déla m, mest. délu, mn. délovi (ek.)
1. del: podijeliti na tri -a; desetina je deseti dio cijelog, celog broja
2. delež: idealni dio; lavlji, lavovski dio; većim -om po večjem; to mi je palo u dio to mi je delitev

Dioclētiānus -ī, m (C. Valerius Diocl.) Gaj Valerij Dioklecijan, rimski cesar od l. 284 do 305 po Kr.: Arn., Vop., Aur., Eutr., Hier.

Diomēdēs -is, m (Διομήδης) Diomed,

1. iz Kalidona v Ajtoliji, Tidejev in Deipilin (Deïpilē) sin, Adrastov naslednik v Argih, eden najslavnejših grških junakov pred Trojo. Ko se je vračal iz razrušene Troje, mu je žena Ajgiala (Aegialēa) preprečila izkrcanje, zato se je preselil v Apulijo in, prijazno sprejet od kralja Davna, tam ustanovil več mest (poseb. Arpe [Arpi = Argyripa]). Njegovi tovariši so bili spremenjeni v čaplje, ker so ga po smrti preveč objokovali: H., O., Iust., Aug., Diomedis urbs (= Arpi) V., Diomedis campus (ravnica pri Kanah v Apuliji ob reki Avfidu) L. Adj. Diomēdēus (pri Mel., Plin. Diomēdīus) 3 (Διομήδειος) Diomedov: Iuv., enses O., furtum Stat. rop trojanskega paladija, arces Stat. mesta, ki jih je ustanovil Diomed, insula ali insulae Mel., Plin. ob apulski obali, agri Mart. v Ajtoliji, aves Serv. = v čaplje spremenjeni Diomedovi tovariši.

2. kralj traških Bistoncev, ki je svoje konje redil s človeškim mesom in ga je Herkul ubil: Serv., Diomedis equi Lucr. Od tod adj. Diomēdēus 3 (Διομήδειος) Diomedov: equi Aus., Cl.

Dionȳsius² -iī, m (Διονύσιος) Dionizij, grško moško ime. Poseb.

1. D. superior Ci. ali prior N. Dionizij starejši iz Sirakuz, roj. l. 431; po zmagovitih bojih s Kartažani je postal l. 406 tiran v Sirakuzah; umrl l. 367: L., Val. Max., Iust., Gell.

2. Dionizij mlajši, sin in naslednik 1.; na njegovem dvoru je bival Platon. L. 357 ga je izpodrinil Dion, l. 343 še Timoleont, potem je živel kot izgnanec in reven šolnik v Korintu: N., Val. Max., Iust.

3. D. Hērācleōtēs Dionizij iz Herakleje, Zenonov učenec, najprej stoik, potem epikurejec (v Ciceronovem času): Ci.

4. tebanski glasbenik citrar: N.

5. Cassius D. Kasij Dionizij iz Utike; ok. l. 60—50 je prevajal spis o poljedelstvu Magona iz Kartagine: Varr., Col.

6. D. Magnēs Dionizij iz Magnezije, azianski govornik v Ciceronovem času: Ci.

7. Atikov osvobojenec: Ci. ep.

8. izobražen Ciceronov suženj: Ci. ep.

9. ime sužnja: H.

10. grški zdravnik: Plin.

diploma samostalnik
1. (vrsta izobrazbe) ▸ diploma, oklevélV Avstraliji je za slikarje, ki nimajo diplome, precej težko. ▸ Ausztráliában meglehetősen nehéz azoknak a festőknek a helyzete, akiknek nincs diplomája.
Dopoldne imamo na univerzi podelitev diplom in magistrskih diplom študentom in študentkam letošnje generacije naše fakultete. ▸ Ma délelőtt adták át a diplomát az egyetem alap- és mesterszakos végzőseinek.
V Evropi se vzpostavlja skupni trg delovne sile in končni cilj bolonjskega procesa je medsebojno priznavanje diplom, kar bi vsem diplomantom omogočilo vključitev na ta trg in torej zaposlitev kjer koli že v Evropi. ▸ Európában kialakulóban van a közös munkaerőpiac, és a bolognai folyamat végső célja a diplomák kölcsönös elismerése, ami mindenkinek, aki rendelkezik diplomával, lehetővé tenné, hogy belépjen erre a piacra, és így bárhol Európában munkát találjon.
Med slednjimi gre omeniti predvsem težave s priznavanjem diplom, ki jih učitelji pridobijo na italijanskih univerzah. ▸ Az utóbbiak között érdemes megemlíteni azoknak a diplomáknak az elismerését, amelyeket a tanárok olasz egyetemeken szereznek meg.
Po splošnih direktivah namreč potrebujete nostrifikacijo diplome, morate opraviti celo vrsto izpitov za pridobitev naziva medicinske sestre v njihovi državi. ▸ Az általános irányelvek értelmében honosítani kell a diplomáját és egy egész sor vizsgát kell letennie ahhoz, hogy ápolónő lehessen a saját országában.
V dvorani je bilo dvanajst tisoč ljudi, skoraj dva tisoč študentov, ki so jim podelili diplome. ▸ Tizenkétezer ember volt a teremben, közel kétezer diák, akiknek átadták a diplomájukat.

2. (diplomska naloga) ▸ diplomaEd je šel na zagovor diplome prepričan, da ga ne bo opravil. ▸ Ed úgy ment el megvédeni a diplomáját, hogy biztos volt benne, hogy megbukik.

3. (dokument o opravljenem študiju) ▸ diploma
4. (zaključek študija) ▸ diplomaPo diplomi na pravni fakulteti je opravil pravosodni izpit. ▸ Miután a jogi egyetemen diplomát szerzett, letette az igazságügyi vizsgát is.Za nameček mi do diplome na kemijski fakulteti manjkata le še dva izpita. ▸ Ráadásul a kémiai karon már csak két vizsgám hiányzik a diplomához.
Po diplomi iz angleščine in nemščine se je zaposlil na radiu. ▸ Az angol- és németszakos diploma után a rádiónál kezdett dolgozni.
Mlad fant z diplomo v žepu je kandidiral za službo v banki. ▸ A fiatal fiú diplomával a zsebében jelentkezett a bank álláshelyére.

5. (potrdilo ali priznanje) ▸ diploma, oklevélPodrobneje bomo o slovesni podelitvi letošnjih mojstrskih diplom poročali v prihodnji številki Obrtnika. ▸ Az idei mesterlevelek ünnepélyes átadásáról részletesebben az Obrtnik (Iparos) következő számában számolunk be.Ostali štirje nagrajenci so prejeli Župančičeve diplome. ▸ A másik négy díjazott Župančič-oklevelet kapott.Za obe vrsti vina je prejel srebrni diplomi in naziv kakovostno vino. ▸ Mindkét borért megkapta az ezüst oklevelet és a minőségi bor címet.
Prejeli so mojstrsko pismo in diplomo, ki jim daje naziv čebelarski mojster. ▸ Átvették a mesterlevelet és a méhészmesteri oklevelet.
Strokovna žirija je članom fotokluba podelila štiri nagrade in diplome. ▸ A zsűri négy díjat és oklevelet ítélt oda a fotóklub tagjainak.

diplōma -atis, n (gr. δίπλωμα) „dva preganjena lista“,

1. lastnoročno pismo: missis diplomatibus consignatis Macr.

2. listina kot potrdilo podeljene ugodnosti ali svoboščine, ki jo je izdal rimski senat ali višji oblasnik, pozneje pa sam cesar, odprto pismo, patent, diploma: Plin. iun., Suet.; occ.
a) pomilostitvena listina: Ci. ep. (VI, 12, 3).
b) potrdilo o podeljenem rimskem državljanstvu: quibus diplomata civitatis Rom. singulis dedit Suet.
c) v demokraciji spremnica, priporočilno pismo pokrajinskim oblastem, naj lastniku ugodijo: Ci. ep. (ad Attic. X, 17, 4); v cesarstvu potni list, s katerim se lastniku dovoli uporaba ces. pošte: Sen. ph., Plin. iun., M. Caesar in Front. ep., diplomata Othonis T., tamquam … diplomatibus nullum principem praescripsisset T. ni bil potnim listom pripisal ces. imena.

Opomba: Gen. pl. duplomatum in duplomatorum po Char.

diplomatique [-tik] adjectif diplomatski; figuré spreten; ki se tiče starih listin; féminin diplomatika, nauk o starih listinah

relations féminin pluriel diplomatiques diplomatski stiki
courrier masculin diplomatique diplomatska pošta
note féminin, valise féminin diplomatique diplomatska nota, prtljaga
corps masculin diplomatique diplomatski zbor
écritures féminin pluriel diplomatiques pisave v rabi v diplomah
intervenir par la voie diplomatique posredovati, intervenirati po diplomatski poti

diplomátski diplomatic

obnovitev diplomátskih odnosov resumption of diplomatic relations (z with)
diplomátski zbor the diplomatic corps
diplomátsko predstavništvo, zastopstvo diplomatic mission (ali representation)
po diplomátski poti through diplomatic channels
pretrgati diplomátske odnose to break off (ali to sever) diplomatic relations
diplomátsko (prislov) diplomatically
diplomátsko ravnati, postopati to behave with tact (ali diplomacy)

diplomátski diplomatique

diplomatski zbor corps moški spol diplomatique (kratica: CD)
po diplomatski poti par la voie diplomatique