Franja

tléskati (-am) | tléskniti (-em) imperf., perf.

1. sbattere:
vrata so ves dan tleskala la porta sbatteva tutto il giorno

2. schioccare:
tleskati s prsti schioccare con le dita

3. battere, dare pacche:
tleskati z rokami, po plečih battere le mani, dare pacche sulla spalla

4. sbattere contro:
valovi tleskajo ob skale le onde sbattono contro gli scogli
pri skakanju tleskati vodo spanciare

tnálo (-a) n

1. ceppo:
sekati drva na tnalu spaccare la legna sul ceppo
obtožujoče besede so padale po njem kakor sekira po tnalu le parole di accusa colpivano inesorabili

2. legnaia

3. pejor. salame, persona goffa:
neroden kot tnalo maldestro, goffo come un salame

to¹ [tu:, tu, tə] predlog
(osnovni pomen k)

1.
(krajevno) k, proti, do, v, na, poleg, ob

to arms! k orožju!
to the right na desno
from Paris to London od Pariza do Londona
face to face iz obraza v obraz
to his eyes pred njegovimi očmi
next door to us sosedna vrata, tik poleg naših vrat (poleg nas)
shoulder to shoulder z ramo ob rami
come here to me pridi sem k meni
I have never been to Paris nikoli nisem bil v Parizu
to go to the post-office iti na pošto
I bought it to Baker's to sem kupil pri Bakerju
he jumped to his feet skočil je na noge
I told him to his face v obraz sem mu povedal
to take one's hat off to s.o. odkriti se komu

2.
(časovno) do

five minutes to two dve minuti do dveh
to time točno, pravočasno
to this day do danes
to the minute do minute (na minuto) točno
to the last do zadnjega
to live to a great age doživeti visoko starost

3.
(namera, cilj, posledica ipd.)

as to... kar se tiče...
to you pogovorno vam na uslugo
a friend to the poor prijatelj revežev
to what purpose? čemú?
to my delight (disappointment) na (veliko) moje veselje (razočaranje)
to this end v ta namen
to my grief sorrow na mojo veliko žalost
dead fallen to their hands mrtvi, ki so padli od njihove roke
to the rescue na pomoč
sentenced to death obsojen na smrt
that is nothing to me to se me ne tiče; to ni nič zame
what is that to you? kaj te to briga?
to come to hand priti v roke, v posest
here's to you! na tvoje (vaše) zdravje!
to drink to s.o.'s health piti na zdravje kake osebe, nazdraviti komu
to tear to pieces raztrgati na kose
would to God (Heaven)! daj bog!

4.
(stopnja, mera, meja)

to the full do sitega, do mile voije
to a high degree v veliki meri
to a great extent v veliki meri, zelo
to the life točno po življenju
to a man do poslednjega moža
to perfection dovršeno
to a nicety na las
to a T do zadnje pičice
to drink to excess čezmerno piti
they were to the number of 400 bilo jih je 400

5.
(pripadnost, posest)

to my cost na moje stroške
to my credit v mojo korist (moj plus)
to the point k stvari (spadajoč)
heir to his father očetov dedič
preface to a book predgovor h knjigi
a victim to influenza žrlev gripe
designer to a firm risar pri neki firmi
he has a doctor to his son-in-law ima zdravnika za zeta
he took her to wife vzel jo je za ženo
that is all there is to it to je vse in nič več

6.
(odnos, razmerje)

aversion to s.th. odpor do česa
in comparison to v primeri z
nothing to... nič v primeri z...
to all appearance po vsem videzu, po vsej priliki
to my feeling po mojem občutku
to my knowledge kolikor jaz vem
to my taste po mojem okusu
to my mind po mojem mnenju
to my (your etc) heart's desire po moji (tvoji itd.) mili volji
the score is 5 to 4; šport rezultat je 5:4
5 is to 10 as 10 to 20 5 proti 10 je kot 10 proti 20
ten to one deset proti ena
three to dozen tri na ducat

7.
(rabi za tvorbo dajalnika)

he explained it to me razložil mi je to
it seems to me zdi se mi
she was a good mother to him bila mu je dobra mati

8.
(za oznako nedoločnika, pred nedoločnikom)

much work to do mnogo dela (ki naj se opravi)
the time to learn čas za učenje
to be or not to be biti ali ne biti
I want to go želim (hočem) iti
she came to see me obiskala me je
there is no one to see us nikogar ni, ki bi nas videl
what am I to do? kaj naj naredim?
he was seen to fall videli so ga, kako je padel
we expect her to come pričakujemo, da bo prišla
to be honest, I should decline če hočem biti pošten, moram odkloniti

9.
(kot nadomestilo za predhodni nedoločnik)

I don't go because I don't want to ne grem, ker nočem (iti)
I meant to ring you up but had no time to nameraval sem vam telefonirati, pa nisem imel časa (telefonirati)

to² [tu:] prislov
v normalnem (zlasti zaprtem) stanju; v mirnem položaju

to and fro, to and back sem in tja
to bring s.o. to spraviti koga k zavesti
that brought me to to me je spravilo k sebi
to come to priti k sebi, zavedeti se, osvestiti se
to fall to planiti (na jed, jedačo)
the horses are to konji so vpreženi
close to čisto pri roki
shut the door to (dobro) zaprite vrata
to set to lotiti se dela, pravilno začeti

to this; that; it

to je (krajšava: t.j.) that is, namely, (krajšava: i.e.)
o tem about this
v tem (medtem) (in the) meanwhile
skozi to through this, on account of this, by it
razen tega besides, moreover, as well
kako to? how so?
(pa) kaj za to? what of that?
to je vse that's all
to je možno that may be
to so oni they are the ones, pogovorno that's them
ne to ne ono (= nekaj vmesnega, srednjega) neither one thing nor the other, betwixt and between
pri vsem tem, kljub vsemu temu for all that
tega je 10 let ten years ago
jaz sem za to I am for it, I agree to it
ni mi do tega I don't care for it
samó še to bi (se) manjkalo! that would be all we need!, (pogovorno) that would put the tin lid on it!
pustimo to, kakor je! (pogovorno) let it go at that!
to mi boš plačal! you'll pay for this!, you'll smart for this!
koga misliš s tem? whom have you (ali pogovorno who've you got) in mind?
si to mislil, si to hotel reči? is that what you meant?
to se pravi that is to say
iz tega sledi... hence it follows...
vsi vedó to every one knows that
poleg vsega tega, (on) še pije apart from all that, he drinks, too

tó eso

to pač eso sí
so to Vaše knjige? ¿son esos sus libros?
kakó to? ¿cómo es eso?
kaj je to? ¿qué es eso?

toast² [tóust]

1. samostalnik
napitnica, zdravica; oseba ali stvar, ki ji velja napitnica
zastarelo (slavljena) lepotica

to give (to propose, to submit) the toast of s.o. napiti, nazdraviti komu
she was a great toast in her day svoje dni so ji mnogo napijali in jo slavili

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
piti na zdravje kake osebe, napiti, nazdraviti komu

toccare

A) v. tr. (pres. tocco)

1. potipati; prijeti; trkati:
cose che si possono toccare konkretne, vidne stvari
toccare le bestie ekst. priganjati, spodbadati živali (z bičem, ostjo)
toccare i bicchieri trkniti s kozarci
toccare con mano osebno se prepričati (o čem)
toccare un tasto pritisniti na tipko
toccare il violino zabrenkati na violino

2. dotakniti, dotikati se:
toccare fondo dotakniti se dna (v vodi)

3. premakniti, premikati; vzeti, jemati v roke; dotakniti, dotikati se; poškodovati; popraviti, popravljati:
guardare ma non toccare! ne dotikaj se!
non toccare cibo, letto ne jesti, ne spati
non toccare libro ne se dotakniti knjige, ne se učiti
nel quadro non è stato toccato niente na sliki niso popravili nič

4. doseči, dosegati (tudi pren.):
toccare il cielo con un dito pren. biti v devetih nebesih
toccare la maturità doseči zrelost
toccare un porto, una città navt., aero pristati v pristanišču, v mestu
toccare il segno pren. zadeti v polno
toccare terra stopiti na kopno, na tla; pristati

5. zadevati, tikati se:
sono cose che non vi toccano to so stvari, ki se vas ne tičejo

6. pren. ganiti; prizadeti:
toccare il cuore globoko ganiti
toccare sul vivo v živo prizadeti

7.
toccarle, toccarne, toccare busse pog. dobiti jih
toccare una sgridata biti okregan

B) v. intr.

1. pripetiti, dogoditi, dogajati se:
gli è toccata una fortuna insperata doletela ga je nepričakovana sreča

2. morati; biti primoran, prisiljen:
gli è toccato pagare una forte multa moral je plačati hudo kazen

3. pripasti, pripadati
PREGOVORI: fin ch'uno ha i denti in bocca non sa quel che gli tocca preg. živemu človeku se vse zgodi, čudna so pota človeškega življenja

tóča hail, (zrno) hailstone; (sodra) sleet

tóča pada it is hailing (oziroma it hails)
nevihta s tóčo hailstorm
škoda po tóči damage done by hail
zavarovanje proti tóči insurance against (damage by) hail
udarci so padali kot tóča the blows fell (ali came) fast and thick
po tóči zvoniti (figurativno) to lock the stable door after the horse has bolted
po tóči zvoniti je prepozno (nima smisla) there's no use crying over spilt milk, it's no use trying to lock the stable door after the horse has bolted

tóčka (-e) f

1. punto (tudi mat. ):
izhodiščna točka punto di partenza
razdalja med dvema skrajnima točkama la distanza tra due punti estremi

2. mat. punto;
izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu calcolare il valore della funzione in qualche punto dell'intervallo
diametralna točka punto diametralmente opposto
realna točka punto reale
stična točka punto d'incontro

3. ekst. punto:
razgledna točka belvedere; vista panoramica
izletniška točka meta di gite

4. pren.
mrtva točka punto morto
gradnja je na mrtvi točki la costruzione è a un punto morto

5.
boleča točka punto dolente; punctum dolens
razmere v zdravstvu so naša boleča točka le condizioni in cui versa la sanità sono il nostro punto dolente

6. (točka dnevnega reda, zakona ipd. ) punto:
dopolnilo k tretji točki zakona aggiunta al punto 3 della legge

7. (točka sporeda, prireditve) numero:
plesna, solistična točka numero di danza, solistico

8. (enota za vrednotenje dosežkov) punto:
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
na natečaju je dosegel 85 od 100 možnih točk al concorso ha totalizzato 85 dei 100 punti possibili
šport. razdeliti si točko pareggiare, realizzare un pareggio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pokazati na belo točko fischiare un rigore
voj. iskati mehke točke obrambe cercare i punti deboli della difesa
pren. začenjati z ničelne točke ripartire da zero
to je njegova šibka točka è il suo punto debole
pren. Arhimedova točka punto di partenza
med. bolečinska točka punto dolorifico
šport. kazenska točka penalità
elektr. nevtralna točka punto neutro
fiz., voj. ničelna točka punto zero
triangulacijska točka punto di triangolazione
bot. vegetacijske točke rastline cellule embrionali
tekst. vezna točka punto di imbastitura
geogr. višinska točka quota

toga -ae, f (tegere) pokrivalo

1. streha, kritina: si rus cum scorto constituit ire, clavis ilico abstrudi iubeo, rusticae togae ei ne sit copia Tit. ap. Non.

2. tóga, rimsko nacionalno oblačilo, vrhnja halja, jajčasto prikrojena iz bele volnene tkanine. Togo so dvogubo ovijali okrog telesa tako, da je bila leva roka do zapestja zavita vanjo, desna roka pa je bila prosta. Za stare Rimljane je bila toga prvotno edino oblačilo; toga torej = oblačilo, obleka: ante (sc. toga) commune vestimentum et diurnum et nocturnum et muliebre et virile (sc. erat) Varr. ap. Non., equidem prandere stantem nobiscum incinctam togā Afr. ap. Non., ne toga cordylis, ne paenula desit olivis Mart.; zato so imeli kipi starih Rimljanov na Forumu samo togo brez tunike; nošenje platnene tunike kot spodnje obleke je prišlo v navado pozneje. Rimski gizdalini so bili še posebej pozorni na to, da so si togo lepo uredili v gube: togam componere H., Q., togam adducere Sen. ph. Meščanova toga je bila navadno bela, brez obšiva (pura). Prav posebej slovesen dan za mladega Rimljana je bil, ko so mu prvič ogrnili togo; to je pomenilo vstop v moško dobo, zato se je imenovala toga virilis: Ci., togam virilem sumere Sen. ph. = stopiti v moško dobo. Dečki svobodnih staršev so imeli togo, obrobljeno s škrlatom (toga praetexta), tako tudi višji uradniki: quae in togā egregie fecisset T. = njegovi izvrstni podvigi v državni službi. V času žalovanja se je Rimljan ogrnil s črno togo (toga pulla, sordida). Kralji so nosili škrlatno togo (toga purpurea L.), tisti, ki so se potegovali za državne službe, pa so nastopali v svetlobeli togi (toga candida Ci., Plin.) in so se po njej imenovali candidati. Ker je toga nacionalno oblačilo rimskega državljana, besedna zveza togae oblitus H. = ki je pozabil na svoje rimljanstvo; pregnanci je niso smeli nositi (prim. carent enim togae iure, quibus aqua et igni interdictum est Plin. iun., Ep. 7, 11, 3). Osvobojenke in vlačuge, ki se niso smele ogrinjati s haljo (stola) poštenih žena, so se zato izjemoma oblačile v togo (prim. Mart. 2, 39). Pozneje je bila toga noša imenitnikov, klientov in vseh, ki so se pojavljali na sodiščih, v gledališčih, na javnih igrah ali kot povabljenci pri cesarski mizi.

3. occ. mirovna obleka, mirovno oblačilo (ker je Rimljan togo nosil v miru, ne v vojni): cedant arma togae Ci.

4. meton.
a) mir: appellare „togam“ pro pace Ci.
b) vsako civilno (nevojaško) dostojanstvo, civilna služba, civilna funkcija (npr. v senatu): decreto togae Cl.
c) = togātus v togo oblečen, s togo odet α) ljubica, vlačuga, hotnica: cura togae Tib.; prim.: sumpsisti virilem, quam statim muliebrem togam reddidisti Ci. ki si jo kmalu spremenil v žensko togo = v kateri si kmalu postal (deček) vlačugar. β) v pl. togae = klienti: quam fatuae sunt tibi, Roma, togae! Mart., toga rara Mart. γ) sg. kolekt. h kakemu uradu spadajoči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: omnis toga apparitioque Amm. vse njegovo spremstvo višjih in nižjih uradnikov.

togātus 3 (toga)

1. oblečen v togo, odet v togo, ogrnjen s togo (kot znamenje rimskega državljana): ne excusationem is qui quaestioni praeerit Graeculi iudicis, modo palliati, modo togati? Ci., plebs togata Iuv., me cumque fovebit Romanos, rerum dominos gentemque togatam V.

2. occ. oblečen (odet) v togo = mirovno obleko (prim. toga 2.): me uno togato duce et imperatore Ci., cui uni togato senatus supplicationem decrevit Ci.; subst. togati rei publicae praesunt Ci.
a) togāta -ae, f osvobojenka, ljubica, vlačuga, hotnica: quid inter est, in matronā ancillā peccesne togatā? H., togata mater Mart.
b) subst. togātus -ī, m α) odvetnik, patron: pozni Icti., togati vulturii Ap. β) klient: si curet nocte togatus currere Iuv., post te sella, togati ante pedes Iuv.; tako tudi turba togata (= togatorum) Iuv., opera togata (= togatorum) Mart. služba klientov. γ) pl. togātī vsi h kakemu uradu sodeči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: Cod. Th.
c) α) adj. = rímski: Gallia togata Ci., Hirt., Mel. rimska Galija (= tisti del Cisalpinske (Predalpinske, Tostranske) Galije (tostran Pada), ki je postal rimski); fabula togata, nav. subst. togāta -ae, f (sc. fabula) togáta = prava rimska nacionalna komedija (veseloigra), v kateri so nastopajoče osebe nosile togo, snov pa je črpala iz rimskega okolja (naspr. fabulla palliata paliata, ki je snov črpala iz grškega okolja); če je obravnavala tematiko višjih slojev, se je imenovala trabeata (trabeata), če se je nanašala na preprostejše sloje, pa tabernarija (tabernaria): Ci., Vell., Sen. ph., Q., Suet. idr., vel qui praetextas vel qui docuere togatas H. rimske tragedije ali rimske komedije, rimske žaloigre ali rimske veseloigre. β) subst. togātus -ī, m togáš, tógar = rimski državljan, Rimlján: litteratissimus togatorum omnium Ci.

together [təgéðə] prislov
skupaj, skupno, drug za drugim, obenem; hkrati, v en mah, istočasno; zaporedoma

together with skupaj z
for days together dneve in dneve, več dni zaporedoma
three days together tri dni zaporedoma (skupaj)
to call the people together sklicati ljudi skupaj
to bring together sestaviti, zbrati, združiti
this one costs more than all the others together tale stane več kot vsi ostali skupaj
the foes rushed together sovražniki so se spopadli
to get together zbrati
to go together iti skupaj, pristajati, ustrezati (o barvi itd.)
to live together skupaj živeti
to mix together (pre)mešati (se) medsebojno
to put together sestaviti
to undertake a task together skupno se lotiti naloge
he talked for hours together ure in ure je govoril (brez prekinitve)

togovski pridevnik
geografija (o Togu in Togovcih) ▸ togóiV togovskem glavnem mestu Lomeu so zato izbruhnili neredi, varnostne sile pa so se nad protestnike spravile kar s strelnim orožjem. ▸ Togó fővárosában, Loméban zavargások törtek ki, és a biztonsági erők tüzet nyitottak a tüntetőkre.

tokonoma samostalnik
(prostor v japonski hiši) ▸ tokonoma
Tokonoma in njegova vsebina so bistveni elementi tradicionalnega japonskega notranjega dizajna. ▸ A tokonoma és belső tartalma a hagyományos japán belsőépítészet alapvető alkotóelemei.

tolčeni baker stalna zveza
1. (material) ▸ vert réz
Zdaj so tu razstavljeni stari lonci in sklede iz tolčenega bakra ter raznovrsten kuhinjski pribor. ▸ kontrastivno zanimivo Most régi, rézből vert edényeket és tálakat állítottak ki itt, valamint különféle konyhai segédeszközöket.

2. (umetniška tehnika) ▸ rézverés

tolérant, e [tɔlerɑ̃, t] adjectif strpen, toleranten; popustljiv

ses parents sont très tolérants njegovi starši so zelo popustljivi

tolerō -āre -āvī -ātum (prim. tollō) nositi, prenašati

1.
a) držati: aliquem sinu, gremio suo Ap. v naročju; metaf. o neživih subj.: mensula cenae totius honestas reliquias tolerans Ap.
b) prenesti (prenašati), zdržati, udržati (težo): aquilae ipsae non tolerantes pondus apprehensum unā merguntur Plin.; metaf. (o stvareh): sesquipedalis paries non plus quam unam contignationem tolerat Plin.

2. metaf.
a) prenesti (prenašati), presta(ja)ti, strpeti, pretrpe(va)ti, (v)zdržati, prebi(ja)ti, preživeti (preživljati): hiemem, militiam Ci., famem aliquā re C. narediti znosno, (o)lajšati si, zmoči (zmagati), sitim aestumque, frigora atque inediam T., tributa Ci. ali sumptūs Ter., Ci. inopiam S.
b) vzdrževati, ohranjati, hraniti, prehranjevati: vitam tolerare C., V., T., Vell. borno živeti, životariti, quos corpora equorum toleraverant T. ki so se bili hranili s konjetino (konjskim mesom), equitatum, equos C.
c) podpirati, lajšati, delati kaj znosno: alicui egestatem Pl., paupertatem heri et meam servitutem Pl.
d) occ. (z)držati: frumentum se exigue XXX dierum habere, sed paulo etiam longius tolerari posse parcendo C., in penatibus isdem T.
e) zadostiti (zadoščati) čemu, izpolniti (izpolnjevati) kaj: sua moenia (= munia, dolžnosti) Pl. silentium Ap. trdno molčati. — Od tod
a) gerundiv tolerandus 3 ki se da (ki ga je moč) prenesti (prenašati), znosen, vzdržljiv, sprejemljiv: non tolerandae condiciones L. neznosni.
b) pt. pr. tolerāns -antis prenašajoč, trpeč, potrpežljiv, vztrajen; kot pt. z acc.: dominum aemulum non tolerans T.; kot adj. relat. z gen.: Col. idr., corpus laborum tolerans T. težave (napore) zlahka prenašajoče, navajeno težav (naporov); abs.: iners domi, bello tolerantior Aur.
c) pt. pf. tolerātus 3 znosen, lahkoten: tanto toleratiora (po novejših izdajah laetiora) capesseret T. — Adv. toleranter

1. potrpežljivo: dolorem pati Ci., illa ferre Ci. ep.

2. znosno, sprejemljivo: anniculae fecunditatem poscuntur, tolerantius tamen bimae Plin.

tóliko adv.

1. tanto:
plačati toliko, kolikor je vredno pagare (tanto) quanto vale

2. toliko in toliko (za izražanje neimenovane količine) tanto... tanto; tot:
potrebujemo toliko in toliko moke, toliko sladkorja, toliko jajc ci servono tanta farina, tanto zucchero, tante uova

3. (za izražanje velike mere) tanto, molto:
toliko je še ljudi, ki stradajo c'è ancora tanta gente che non ha da mangiare

4. (za izražanje količine, ki jo vzročno-posledično zaznamuje podredni stavek) tanto... da, tanto... che:
toliko je delal, da je zbolel lavorò tanto da ammalarsi

5. (za okrepitev komparativa) tanto più... che, in quanto:
problemi so toliko resnejši, ker je v državi velika brezposelnost i problemi sono tanto più gravi in quanto il Paese ha una forte disoccupazione

6. toliko kot, toliko kakor tanto... come (quanto):
ljudje ne berejo več toliko kakor prej la gente non legge più (tanto) come prima

7. kolikor toliko più o meno; abbastanza:
te stvari so mi kolikor toliko znane queste cose mi sono più o meno note

8. toliko da appena; appena appena:
s plačo toliko da shajamo con la mia paga ci riesce appena appena di sbarcare il lunario

9. toliko da (v nikalnih stavkih) a momenti, per poco:
toliko da ni padel per poco non cadeva

10.
vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
vsake toliko časa je pogledal na uro di tanto in tanto sbirciava l'orologio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
doseči toliko kot nič non combinare, non conseguire proprio niente
toliko za danes per oggi è tutto, per oggi basta
PREGOVORI:
toliko mora človek usta odpreti, kolikor si upa požreti bisogna fare il passo secondo la gamba
kolikor glav, toliko misli tante teste, tante idee; vari son degli uomini i cervelli, a chi piace la torta, a chi i tortelli

tolkalo samostalnik
1. ponavadi v množini (vrsta glasbila) ▸ ütőhangszer, ütős hangszerOb petju uporablja tolkala in tudi improvizacijo. ▸ Az ének mellett ütőhangszereket és improvizációt is alkalmaz.

2. ponavadi v množini (igranje tolkal) ▸ ütőhangszer, ütős hangszerŠtudij tolkal bo verjetno nadaljevala na akademiji v Zagrebu. ▸ Valószínűleg a zágrábi akadémián folytatja majd ütőhangszeres tanulmányait.

3. ponavadi v množini (glasbenik) ▸ ütősDirigent je odlično vodil množičen ansambel, ki je koncert izvedel v prvotni različici s spremljavo tolkal in dveh klavirjev. ▸ A karmester kiválóan vezette a nagy létszámú együttest, amely a versenyművet eredeti változatában, ütőhangszerekkel és két zongorával adta elő.

4. (predmet na vratih) ▸ kopogtatóČe so na obisk prišli moški, so potrkali z večjim in glasnejšim tolkalom. ▸ Ha férfiak érkeztek vendégségbe, a nagyobb és hangosabb kopogtatóval kopogtak be.

5. (pripomoček za drobljenje) ▸ mozsártörő
Vse sestavine stresemo v možnar in tolčemo s tolkalom, dokler se povsem ne zmešajo. ▸ Tegye az összes hozzávalót mozsárba és törje össze a mozsártörővel, amíg teljesen össze nem keveredik.