Franja

ostentātor -ōris, m (nom. sg. iz ostentāre)

1. kazalec, naznanjevalec, znanilec, glasnik: rector iuveni et ceteris periculorum praemiorumque ostentator T. ki naj bi mladeniča usmerjal in drugim pokazal, česa hudega in dobrega se lahko nadejajo.

2. bahač, širokoustnež, velikoustnež: Pl., Aus. idr., factis vir magnificus, factorum ostentator haud minor L. mož, ki je izvršil sijajna dejanja, prav nič manj pa se ni ponašal z njimi, omnium, quae diceret atque ageret, arte quadam ostentator T. ki je pri vsem, kar je govoril in delal, stremel za nekakim umetelnim učinkom, pecuniae gloriosus o. Corn. na vsa usta bahajoč se s svojim denarjem.

Ōstia -ae, f (Ὠστία; ōstium) Óstija, mesto ob ustju Tibere, pristanišče Rima (še zdaj Ostia): Ci., Varr., L., T., Plin., Mel. idr. — Soobl. Ōstia -ōrum, n Óstija (Óstije): L., Iuv., Aug. — Od tod adj. Ōstiēnsis -e óstijski: populus L., incommodum Ci. izguba (rim. ladjevja) pri Ostiji (v vojni z morskimi roparji), provincia Ci., Suet. oskrba rim. mesta z živežem in nadzorstvo nad vodovodi (kvestor, ki je opravljal to službo, je imel svoj sedež v Ostiji), portus Porph., via Hier.

ostrea -ae, f in ostreum -ī, n (izpos. gr. ὄστρεον) ostriga, morski polž, školjka: sg. le enkrat (pri Pall.), pl.: Enn. ap. Ap., Luc. ap. Non., Luc. ap. Gell., Varr. ap. Non., V., O., H., Plin., Mart. — Kot fem.: Pl., Luc. ap. Non., Varr. ap. Non., Ci. ap. Non., H., Plin., Gell. — V nedoločljivi obl. ostreis: Enn. ap. Non., Ci., Plin.

osúmljen soupçonné, suspecté

osumljen je, da je bil udeležen pri več tatvinah il est soupçonné d'avoir participé à plusieurs vols

oškodovan|ec moški spol (-ca …) der Geschädigte (ein -r), die geschädigte Partei, der Schadenleidende
oškodovanec pri prometni nesreči der Unfallgeschädigte
pravo oškodovanec kot (subsidiarni) tožilec der Nebenkläger
pravo tožba oškodovanca kot tožilca die Nebenklage
| svoj. prid.: oškodovančev

oškŕniti

oškrniti kos kruha détacher un morceau de pain
oškrniti komu kaj rogner quelque chose à quelqu'un
oškrniti koga pri plači réduire le salaire de quelqu'un

otijèsniti òtijesnīm (ijek.), otésniti òtēsnim (ek.) utesniti: djevojku napao nekakav strah, otijesnilo joj oko srca postalo ji je tesno pri srcu

ōtiōsus 3, adv. -ē, star. pri Pl.: ōtiōssē (ōtium)

1.
a) brezdelen, brezposeln, brez dela (posla, opravkov, dolžnosti), nedelaven, prost, na oddihu, len(oben) (naspr. negotiosus, occupatus): Pl., Ter. idr., o. urbani L. postopači, dii Ci. ki nimajo nobenih opravkov, homines otiosissimi Ci., quem locum nos otiosi (v prosti urici) convertimus Ci., cum otiosus (v prostem času) stilum prehenderat Ci., o. bos H., in foro otiose inambulare L.; o neosebnih subj.:: aetas, tempus Ci., mihi ne otium quidem erat otiosum Ci. niti v prostem času nisem imel miru, otiosissimae occupationes Plin. iun. brezdelnost, zapolnjena z delom, honor otiosus ac vacans Plin. iun. neopravljana in nezapolnjena častna služba.
b) brezdelen = nepotreben, odvečen: o. peregrinatio Cu. ali sermo, sententiae Q. ali quaestio Gell. nepotreben (nepotrebna); od tod otiosum est z inf. = nepotrebno je, odveč je: otiosum est persequi singula Lact., otiosum est ire per singulos Min.; metaf.: pecunia otiosa Icti. ali pecuniae otiosae (naspr. occupatae) Plin. iun. ne obrestujoč se, nenaložen.

2. occ.
a) prost (brez) poklicnih, poseb. državnih opravkov (dolžnosti), predajajoč (posvečujoč) se brezdelju, (ves) predan brezdelnosti, živeč za znanost, ukvarjajoč se s slovstvom (književnostjo), kot subst. = slovstvenik, književnik, leposlovec, literat: numquam se minus otiosum esse quam cum otiosus esset Ci. (Scipion je trdil,) da nima nikdar več opravkov kot takrat, kadar se predaja svoji posebni ljubezni do znanosti, o. senectus Ci., Neapolis H. kjer je veliko prostega časa, senibus otiosum est vetera et praesentia contendere T. starci si krajšajo čas s tem da ...; z gen.: studiorum otiosi Plin. ki imajo ukvarjati se z znanostjo, ki najdejo prosti čas za ukvarjanje z znanostjo; (v slabem pomenu) ukvarjajoč se s čim nečimrno ali brezkoristno: Cicero … otiosus circa excessus T. (Dial.)
b) politično nedejaven (nedelaven), brez političnega zanimanja (interesa), politično apatičen, nepristranski, nevtralen, mir(oljub)en: socii spectatores se otiosos praebuerunt Leuctricae calamitatis Ci., istos otiosos reddam Ci. hočem umiriti; subst. otiosi = nepristranski (nevtralni) državljani: otiosis minabantur Ci. ali pa = miroljubni državljani: militare nomen grave inter otiosos T.; o neosebnih subj.: dignitas Ci.

3. metaf. sploh miren, brez nemira, brez strahu, brezskrben, nezaskrbljen, nemoten: animo otioso esse Ter., Gell., otiosus ab animo Ter., quid otiosius quiete animi, quid irā laboriosius Sen. ph., otiosum Fadium reddere Ci. ep. vrniti Fadiju mir, annus ab hoste otiosus C., unumquidque otiose contemplari Ci., properavistis rapere: otiose oportuit Pl. počasi; occ. brezskrben, neskrben, nebrižen, nemaren, malomaren: vigilat insidians bonis otiosorum Ci., Brutus videtur otiosus orator T. (Dial.).

otròk (-ôka) m

1. bambino, bambina:
pestovati, previjati otroka cullare il bambino, cambiare le fasce, il pannolino al bambino
posvojiti otroka adottare un bambino
lažniv, razvajen otrok un bambino bugiardo, viziato
duševno nerazvit otrok bambino ritardato mentale
delavski, kmečki, mestni otrok bambino di famiglia operaia, contadina, cittadina
predšolski, šoloobvezni otroci bambini in età prescolare, scolare

2. figlio: otroci figliolanza, prole; pren. nidiata; knjiž., šalj. progenie;
dobiti, roditi otroka avere, partorire un figlio
nezaželen otrok figlio indesiderato
nezakonski otrok figlio illeggittimo, figlio naturale
edini otrok figlio unico
otroci iz prvega zakona figli di primo letto
nedonošen otrok figlio nato prematuro, (nato) prematuro, neonato prematuro, bambino nato prematuro
inkubator za nedonošene otroke incubatrice (per nati prematuri)
izgubiti otroka abortire
odpraviti otroka abortire

3. pren. figlio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
otrok je moker il bambino è bagnato, ha fatto la pipì
saj nisi otrok non sei mica un bambino
ne bodi tak otrok non fare lo stupido
dati, darovati življenje otroku partorire, dare alla luce un figlio
čakati otroka (biti noseča) aspettare un bambino
pog. delati otroke fare figli
imeti otroka pri prsih allattare il bambino
odstaviti otroka svezzare il bambino
pričakovati otroka aspettare un bambino
biti velik otrok essere un ingenuo
pren. biti otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
ubogi otrok! povera creatura!
večni otrok eterno fanciullo
čudežni otrok fanciullo, prodigio
bibl. pomor nedolžnih otrok strage degli innocenti
otrok navade consuetudinario
PREGOVORI:
veliko babic — kilav otrok troppi cuochi guastano la cucina
majhni otroci — majhne skrbi, veliki otroci — velike skrbi figli piccoli piccoli fastidi, figli grandi grandi fastidi
kakršni starši, takšni otroci quale il padre, tale il figlio, il frutto non cade lontano dall'albero

où [u] pronom, adverbe kje, kjer; kam, kamor

d'où odkod(er)
par où? po kateri poti?
où que kjerkoli, kamorkoli
d'où que od koderkoli
où est le mal? kaj je pri tem slabega?
où en êtes-vous? kako daleč ste s tem?

oui [wi] adverbe da

dire (que) oui da reči
(masculin) dire, prononcer le grand oui poročiti se
savoir le oui ou le non (de) vedeti, pri čem smo (glede)
se fâcher pour un oui pour un non jeziti se brez pravega razloga, za prazen nič

out³ [áut] predlog
iz, ven, izven, zaradi

from out iz, izven
out of doubt nedvomno
to be out of one's depth ne znati dovolj; prevzeti se
to be out of a thing ne imeti več česa, zmanjkati
to bo out of it ne imeti pojma, ne biti vključen
out of breath zadihan
out of fashion (ali date) zastarel
out of doors zunaj
out of keeping with neharmoničen, neprimeren
out of order pokvarjen
out of patience pri kraju s potrpljenjem
out of place ne na pravem mestu, neumesten
out of the ordinary nič posebnega
out of pocket na izgubi
out of print razprodan (knjiga)
out of the question nemogoče, ne pride v poštev
out of shape izmaličen, v slabi kondiciji
out of sorts razdražljiv, siten
out of step ne v koraku s kom ali čim
times out of number neštetokrat
two out of three dva od treh
out of the way odročen, nenavaden
out of wedlock nezakonski, ne v zakonu (otrok)
out of the woods izven nevarnosti
out of work brezposeln
out of one's own head sam od sebe, na svojo pobudo
ekonomija out of stock razprodan, ne več na zalogi
ekonomija to take out of bond vzeti blago iz carinskega skladišča

ouverture [uvɛrtür] féminin odprtina, špranja, luknja; odpiranje, odprtje, otvoritev; odprtost; začetek; uvertura

ouverture de cœur sposobnost sočustvovanja
ouverture de la séance začetek seje
heures féminin pluriel d'ouverture des guichets delovne ure pri okencih (blagajne ipd.)
ouverture automatique avtomatsko odprtje (npr. padala)
ouverture des hostilités (militaire) začetek sovražnosti
ouverture du parlement otvoritev parlamenta
faire des ouvertures de paix predlagati, ponuditi mir

oven samostalnik
1. (žival) ▸ kosRejci so razkrili svoje težave, med katere spada pomanjkanje centrov za vzrejo ovnov. ▸ A tenyésztők feltárták a nehézségeiket, amelyek között szerepel a kostenyésztő központok hiánya.

2. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ KosLuna v Ovnu prinaša ogromno nove energije in navdušenja. ▸ A Hold a Kosban rengeteg új energiát és lelkesedést hoz.Planeti v Ovnu vas bodo napolnili z navdušenjem in veseljem. ▸ A Kosban járó bolygók lelkesedéssel és örömmel fogják eltölteni. Ovni so duhoviti in dobri partnerji, a le za krajše obdobje. ▸ A Kosok szellemesek és jó partnerek, de csak rövidebb időszakra.
Sonce, Merkur in Venera v znamenju Ovna skrbijo za dotok novih življenjskih moči. ▸ A Kos jegyében járó Nap, Merkúr és Vénusz gondoskodnak az új életerő beáramlásáról.

3. nekdaj (vojaška naprava) ▸ kosZaslišal se je neznanski trušč in velik del obzidja se je pod udarci ovna porušil. ▸ Bődületes csattanás hallatszott, és a faltörő kos ütései alatt a fal nagyrésze leomlott.
Od drugega desetletja 15. stoletja so katapulte in ovne začeli zamenjevati težki topovi. ▸ A 15. század második évtizedétől a parittyákat és a faltörő kosokat nehézágyúk kezdték felváltani.

4. (naprava za zabijanje) ▸ kos [cölöpverő]
Lesene kole zabijamo z ovnom preko škripca. ▸ A fából készült cölöpöket egy csigán átvezetett kossal verjük be.

5. (vodna črpalka) ▸ kos [vízszivattyú]
Po približno pol ure hoje pridemo do izvira, speljanega v oven, kjer lahko pri pipi natočimo vodo. ▸ Körülbelül félórás sétát követően eljutunk a kosba vezetett forrásig, ahol a csapnál tölthetünk vizet.
Povezane iztočnice: hidravlični oven

Oven samostalnik
1. astronomija (ozvezdje) ▸ KosDanes zvečer stopa Sonce v ozvezdje Ovna in začenja se astronomska oziroma koledarska pomlad. ▸ A Nap ma este lép be a Kos csillagképébe, és megkezdődik a csillagászati, illetve a naptári tavasz.
Ozvezdje Oven - Aries je pri nas zvečer vidno od septembra do februarja. ▸ A Kos–Aries csillagkép nálunk szeptembertől februárig látható esténként az égbolton.

2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ KosLuna v Ovnu prinaša ogromno nove energije in navdušenja. ▸ A Hold a Kosban rengeteg új energiát és lelkesedést hoz.
Planeti v Ovnu vas bodo napolnili z navdušenjem in veseljem. ▸ A Kosban járó bolygók lelkesedéssel és örömmel fogják eltölteni.
Sonce, Merkur in Venera v znamenju Ovna skrbijo za dotok novih življenjskih moči. ▸ A Kos jegyében járó Nap, Merkúr és Vénusz gondoskodnak az új életerő beáramlásáról.

ovir|a ženski spol (-e …)

1. das Hindernis (tudi pravo), samo figurativno das Hemmnis
ovira za ein Hindernis für, die Hemmung (von), die Behinderung von, -hindernd
(zakonsko zvezo ehehindernd, porod geburtshindernd)
prometna ovira Verkehrshindernis
biti ovira ein Hindernis/Hemmnis sein, hinderlich sein
poln ovir hindernisreich
naleteti na ovire auf Hindernisse stoßen
postavljati ovire figurativno Hindernisse in den Weg legen

2. psihične: Störungen množina
ki ima ovire pri … -gestört
(navezovanju stikov z ljudmi kontaktgestört)

ovíra impediment, obstacle, hindrance; (nanada) check, (nepričakovana) snag; (zapora) bar, barrier; obstruction

večja ovíra a major obstacle
tek čez ovíre šport obstacle race, hurdle race, pogovorno hurdles pl
zakonska ovíra legal impediment
žične ovíre vojska barbed wire, barbed-wire entanglement
ni poti brez ovír no road is without obstacles
konj je padel pri prvi ovíri the horse fell at the first jump (ali fence)
delati ovíro, biti ovíra čemu to be in the way, to be (ali to constitute) an obstacle to something
naleteti na ovíre to run into obstacles
odstraniti vse ovíre to remove all obstacles
staviti komu ovíre na pot to set impediments in someone's way
naleteti na nepričakovano ovíro to come up against a snag

ovíra empêchement moški spol ; figurativno entrave ženski spol , obstacle moški spol , barrière ženski spol , écueil moški spol , traverse ženski spol , digue ženski spol , accroc moški spol , anicroche ženski spol ; (šport) haie ženski spol

ovira za cestni promet obstacle à la circulation
protitankovska ovira obstacle antichars
ni ovire il n'y a pas d'empêchement
naleteti na ovire trouver (ali rencontrer) des obstacles, se heurter à des obstacles
narediri, postaviti ovire komu na pot (figurativno) mettre des obstacles aux projets de quelqu'un, mettre des bâtons dans les roues à quelqu'un
nepremostljiva ovira obstacle insurmontable (ali infranchissable)
operacija je potekla brez najmanjše ovire l'opération s'est déroulée sans le moindre accroc
premagati vse ovire pri delu surmonter (ali franchir) tous les obstacles (ali tontes les barrières) dans son travail
tek z ovirami course ženski spol d'obstacles (ali de haies), steeple(-chase) moški spol
to naj ne bo ovira! (figurativno) qu'à cela ne tienne!

ovírati gêner, embarrasser, entraver, empêcher, contrarier, mettre (ali faire) obstacle à

ovirati koga pri delu gêner (ali déranger) quelqu'un dans son travail
ovirati uresničenje načrta entraver la réalisation d'un plan
kaj nas ovira, da ne bi odšle? qu'est-ce qui nous empêche de partir?
eno drugega ne ovira l'un n'empêche pas l'autre

ovírati impedir; estorbar

ovirati promet, prehod impedir el paso
ovirati koga pri pisanju estorbar a alg al escribir