Franja

grōppa f

1. hrbet (jahalnih, tovornih živali):
balzare in groppa al cavallo zajahati konja, skočiti na konja

2. pog. šalj. hrbet, grba:
avere molti anni sulla groppa imeti veliko let na grbi
restare sulla groppa pren. ne moči se česa znebiti

gros, se [gro, s] adjectif debel, korpulenten; velik, težak; grob, surov; važen; adverbe veliko, debelo

gros bagage masculin težka prtljaga
grose artillerie težko topništvo
grose affaire velika, važna kupčija
grose besogne glavno delo
gros bonnet, gros légume masculin (figuré, familier) velika, visoka živina
gros buveur, fumeur, mangeur velik pivec, kadilec, jedec
une grose femme debela ženska
une femme grose noseča ženska
elle est grose de cinq mois (ona) je v petem mesec nosečnosti
gros gibier velika divjad
gros industriel veleindustrijec
gros commerçant veletrgovec
Gros-Jean ubožec, revček, trpin; pavliha
grose fièvre huda vročica
gros lot glavni dobitek
la mer est grose morje je razburkano
gros rire bučen smeh
gros rhume hud nahod, hud prehlad
gros pain domač kruh
gros mots masculin pluriel, groses paroles féminin pluriel hude žaljivke, psovke
grose rivière narasla reka
grose plaisanterie groba, surova šala
gros temps viharno vreme (na morju)
de gros soucis masculin pluriel hude skrbi
les gros travaux masculin pluriel surova, glavna dela (pri stavbi)
yeux masculin pluriel gros de larmes, de sommeil objokane oči, od spanca zabuhle oči
gros de conséquence težkih posledic
j'ai le cœur gros težko mi je pri srcu, žalosten sem
il a les yeux gros na jok mu gre
avoir un gros nez imeti nos ko kumaro
en avoir gros sur le cœur imeti mnogo jeze, skrbi itd.
battre de la grose caisse tolči, razbijati po veliki pavki
coûter gros drago stati
devenir gros rediti se
dire à quelqu'un des groses vérités komu odkrito svoje povedati
écrire gros pisati z debelimi, velikimi črkami
être Gros-Jean comme avant nič se ne spametovati
faire le gros dos hrbet ukriviti (mačka), figuré prsiti se, bahati se, postavljati se
gagner, parier, risquer gros veliko zaslužiti, staviti, tvegati
faire les gros yeux preteče gledati
jouer gros jeu igrati veliko igro, figuré mnogo tvegati
il y a gros à parier que ... stavim 100 proti l, da ...

groš [ô] moški spol (-a …) der Groschen, der Pfennig
do zadnjega groša figurativno bis auf den letzten Pfennig
figurativno ne biti vreden počenega groša keinen roten Heller wert sein, keinen Groschen wert sein

gróš (ničvreden kovanec) farthing, penny; (avstrijski) groschen sg, pl

počen gróš brass farthing
gróša ne vreden not worth a groat (ali a bean)
ni vredno počenega gróša it is not worth a farthing; it is not worth a brass farthing
ne bi ti dal počenega gróša za ta škart I wouldn't give you a brass farthing for that rubbish

gròš (nekdaj) pièce ženski spol de cinq kreutzers ; (denar) sou(s) moški spol, (množina) ; (v Avstriji) Groschen moški spol

to ni vredno počenega groša cela ne vaut pas quatre sous (ali pas un radis)
ne imeti groša v žepu ne pas avoir le sou

gròš (grôša) m

1. num. grosso, soldo

2. pren. denaro, soldi, quattrini:
pren. ne biti vreden počenega groša non valere un fico secco
pren. ne imeti pameti za (en) groš non avere un briciolo di cervello
pren. judeževi groši denaro di Giuda

3. centesimo:
zapraviti vse do zadnjega groša spendere sino all'ultimo centesimo

gròš

niti groša ne imeti no tener un céntimo; no tener ni (perra) gorda, estar sin blanca, no tener blanca

ground² [graund] samostalnik
dno, globina; zemlja, tla; zemljišče, igrišče, lovišče, gradbišče (for)
osnova (for, of)
vzrok, povod; osnovna barva; ozadje
množina park, vrt
množina naselbina
množina gošča, usedlina; uzemljitev

above ground živ
below ground mrtev, pokopan
to break new (ali fresh) ground orati ledino
to cover ground potovati, opraviti določeno delo
ground clearance razdalja med šasijo in zemljo
common ground stična točka
to cut the ground under s.o.'s feet spodnesti komu tla, vzeti mu oporo
to be dashed to the ground propasti
pogovorno down to the ground popolnoma
to fall to the ground propasti
on firm ground na trdnem položaju
figurativno forbidden ground nedovoljeno področje, prepovedana tema
to gain ground napredovati, širiti se
to give ground popustiti
to hold one's ground vztrajati na svojem mestu, ne popustiti; ostati pri močeh
to meet s.o. on his own ground razpravljati o predmetu, ki ga nasprotnik sam določi
on the ground of zaradi
pogovorno to run into the ground pretiravati
ground staff letališko tehniško osebje
to stand one's ground vztrajati
to strike to the ground vreči na tla
to suit one down to the ground popolnoma se strinjati
to take ground nasesti
to touch ground dotakniti se dna; figurativno preiti na predmet pogovora
on the ground that češ da

grow^* [grou]

1. neprehodni glagol
rasti (in na)
pridobivati; uspevati; naraščati, večati se; razvijati se; višati se; postajati (on)
prirasti, zrasti s čim

2. prehodni glagol
gojiti; obdelovati; pustiti rasti

to grow a beard pustiti si rasti brado
to grow into fashion postati moden
to grow out of fashion priti iz mode
to grow weary naveličati se
to grow well ozdraveti
to grow worse poslabšati se
to grow better izboljšati se
to grow out of use ne se več uporabljati
to grow less manjšati se
to grow old starati se

grozíti menacer quelqu'un de quelque chose

groziti s smrtjo, z vojno menacer de mort, de guerre
on še ne ve, kaj mu grozi il ne sait pas encore ce qui l'attend (ali familiarno ce qui lui pend au nez)
hiša grozi, da se bo podrla, zrušila la maison menace de s'écrouler

grozíti (-ím)

A) imperf. ➞ zagroziti

1. minacciare:
rad grozi, ne naredi pa nič spesso minaccia ma poi non fa niente
hiša grozi, da se bo zrušila la casa minaccia di crollare

2. pren. incombere, essere imminente, esserci pericolo:
grozi epidemija kuge incombe il pericolo della peste
grozilo ji je, da se zaduši c'era pericolo che soffocasse

3. atterrire; incutere terrore, spavento:
samota jo grozi la solitudine la atterrisce

B) grozíti se (-ím se) imperf. refl.

1. (zgražati se, jeziti se) scandalizzarsi, arrabbiarsi:
zdaj je prepozno groziti se è ormai troppo tardi per arrabbiarsi

2. (bati se) temere, aver paura

grozíti amenazar; ser inminente

groziti z vojno amenazar con la guerra
nevihta (dež) grozi amenaza tempestad (lluvia)
hiši grozi zrušitev la casa amenaza ruina
groziti komu s smrtjo amenazar a alg de muerte
on še ne ve, kaj mu grozi todavía no sabe lo que le aguarda

grün zelen; Technik Metallurgie svež; grün werden pozeleneti; die grüne Minne marica; die grüne Seite leva stran; die grüne Welle zeleni val; der grüne Star zelena mrena, glavkom; jemanden grün und blau schlagen pošteno pretepsti (koga), pretepsti koga, da je ves črn; sich grün und gelb/blau ärgern hudo se jeziti, pomodreti od jeze; jemandem nicht grün sein ne biti naklonjen; dasselbe in grün ista reč; auf den grünen Zweig kommen priti na zeleno vejo; über den grünen Klee loben hvaliti na vse pretege

GSM samostalnik
1. (sistem komuniciranja) ▸ GSMSopomenke: gsm

2. neformalno (mobilni telefon) ▸ GSM, mobiltelefonSte eden redkih vplivnih politikov, ki ne uporablja GSM. ▸ Ön azon ritka, befolyásos politikusok közé tartozik, akik nem használnak GSM-et.
Gre pa zato, da ste pri vseh GSM-ih, ki jih ponuja Mobitel, podali tudi njihovo ceno. ▸ Arról van szó, hogy a Mobitel által kínált összes GSM-készüléknél feltüntették az árat is.
Sopomenke: gsm

3. neformalno (mobilna številka) ▸ mobilszám
Pokličite jih lahko na GSM 041-000-000. ▸ A 041-000-000-s mobilszámon hívhatók.
Sopomenke: gsm

guai inter. gorje!:
guai a te! gorje tebi!
guai ai vinti gorje premaganim
sta' zitto, se no guai! tiho, če ne, bo po tebi!
guai a me! gorje mi!, jojmene!
guai a lasciarlo solo! ne fa di tutti i colori gorje, če ga pustiš samega, kaj vse ti bo skuhal!

guardare

A) v. tr. (pres. guardo)

1. gledati:
guardare di traverso, storto, in cagnesco gledati postrani, sovražno
guardare di buon occhio prijazno, naklonjeno gledati
guardare di mal occhio gledati nenaklonjeno, sovražno
guardare con la coda dell'occhio gledati s kotičkom očesa, kradoma gledati
non guardare in faccia qcn. pren. delati se, kot da koga ne poznaš, gledati mimo koga
non guardare in faccia a nessuno pren. ne pogledati ne levo ne desno, ravnati odločno, nepristransko
guarda! guarda! glej, glej!
guarda che roba! glej no, kaj takega! (izraz presenečenja, razočaranja)
stare a guardare samo stati in gledati, neprizadeto gledati
che state a guardare? kaj pa vi stojite in gledate?

2. pazljivo gledati, opazovati:
guardare per il sottile biti malenkosten, dlakocepski

3. paziti (na), varovati, braniti:
Dio me ne guardi! bog me tega obvaruj
guardare a vista qcn. ne puščati koga izpred oči

B) v. intr.

1. gledati, paziti (na):
guardare ai fatti propri brigati se zase, za svoje zadeve

2. gledati, paziti, potruditi se:
guarda di studiare glej, da se boš učil

3. gledati proti, biti obrnjen proti:
le finestre guardano sulla piazza okna gledajo na trg

C) ➞ guardarsi v. rifl. (pres. mi guardo)

1. gledati se:
guardarsi allo specchio gledati se v zrcalu

2. vzdržati se, varovati se:
guardati dal ripetere simili calunnie glej, da ne boš ponavljal takih obrekovanj
guardati dalle lusinghe degli adulatori varuj se laskanja prilizovalcev
guardarsi ai fianchi pren. varovati si hrbet

3.
si guardano teneramente negli occhi nežno si gledata v oči
stare a guardarsi pren. stati križemrok
non guardarsi più pren. nič več se ne pogledati

guastare

A) v. tr. (pres. guasto)

1. pokvariti, skaziti, poškodovati:
la grandine ha guastato il raccolto toča je poškodovala letino
guastare lo stomaco, la salute pokvariti želodec, zdravje
guastarsi il sangue pren. razjeziti se, gnati si k srcu
guastarsi la testa pren. zgubiti glavo, razsodnost

2. pren. motiti:
guastare l'amicizia prekiniti prijateljstvo
guastare l'incantesimo razbiti čar, razbliniti iluzije
guastare i sogni a qcn. kvariti komu sanje, motiti komu srečo

3. pren. kvariti, spriditi

B) v. intr. škodovati, biti neprimeren, neprijeten:
una parola gentile non guasta mai prijazna beseda nikoli ne škodi

C) ➞ guastarsi v. rifl. (pres. mi guasto)

1. pokvariti se (tudi pren.):
l'orologio si è guastato ura se je pokvarila
temo che il tempo si guasti bojim se, da se bo vreme pokvarilo

2. pren. pokvariti se, spriditi se
PREGOVORI: troppi cuochi guastano la cucina preg. veliko babic, kilav otrok

gȕbati -ām
I.
1. strastno, z užitkom opravljati
2. okuževati z gobavostjo: ako staru ne poslušaš majku, gubalo te materino miijeko če ne boš ubogal stare matere, naj ti njeno mleko prinese gobavost
II. gubati se gobaveti, postajati gobav: tako se ne gubao kao žaba gubavica

gubernāculum, pesn. sinkop. gubernāclum -ī, n (gubernāre)

1. krmilo: LUCR., VAL. MAX., CU., SUET., AP., VULG. idr. naufragus ad gubernaculum accessit CI., ipse gubernaclo rector subit V., alicui gubernacula eripere SEN. PH. (o morskem valu), navi utrimque gubernacula adponere T., gubernacula retorquere PLIN. IUN. nazaj (k bregu) obrniti ladjo, (po)vrniti se.

2. metaf. krmilo državne ladje (države) = vodstvo, uprava, vlada(nje), vladarstvo; klas. le v pl.: Q. CI. AP. CI. EP., FL., VOP. idr. senatum a gubernaculis deicere, populum e navi deturbare CI., cum cogar exire de navi non abiectis, sed ereptis gubernaculis CI., accedere ad rei publ. gubernacula CI., L., ad gubernacula rei publ. sedere CI., L., ereptis senatui gubernaculis CI., gubernacula imperii sui e manibus abicere VAL. MAX., aliquem admovere ad rei publ. gubernacula PLIN. IUN.; o drugih (nedržavnih) razmerah: arteriarum pulsus ... observatione crebri aut languidi ictus gubernacula vitae temperant PLIN. določajo življenju smer; redko in le poklas. v sg.: exercitus non habilis gubernaculo VELL. ki se ne pusti zlahka obvladovati, ki mu ni lahko poveljevati, gubernaculum rei publ. tenere LACT.

gubíti to lose

gubíti čas to waste one's time
gubíti čas in trud to waste one's time and trouble (ali pains)
da ne gubimo časa to save time
on ne gubí časa! he doesn't let the grass grow under his feet!
gubíti se v množici to be lost in the crowd
vrh gore se je gubil v oblakih the top of the mountain was lost to sight in the clouds