nikámor adv. ➞ nikjer
1. in nessun luogo (per il moto a luogo):
nikamor ne moreš pobegniti non puoi fuggire (in nessun luogo)
2. za nikamor (izraža neprimernost) inadatto, sconveniente, impossibile, che non sta né in cielo né in terra:
ta odgovor ni za nikamor una risposta che non sta né in cielo né in terra
govoriti tako, da ni za nikamor dire cose strampalate, sballarle grosse
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njemu se pri delu nikamor ne mudi è un cattivo lavoratore, uno che lavora di malavoglia
če bomo njega poslušali, ne pridemo nikamor ad ascoltare lui non combineremo niente
pogajanja o ustavitvi ognja niso pripeljala nikamor le trattative sul cessate il fuoco si sono arenate
Zadetki iskanja
- nikóli adv. (v nikalnih stavkih) mai:
nikoli več se nista videla non si videro mai più
pren. kaj takega pa še nikoli cose del genere non mi sono mai capitate
slišal bo pridigo, kot še nikoli gli darò una bella strigliata, gliene canterò a dovere
biti (nekomu) nerodno, da nikoli tega essere imbarazzatissimo
zdaj ali nikoli adesso o mai più
šalj. o svetem nikoli il giorno di san mai
PREGOVORI:
bolje pozno kot nikoli meglio tardi che mai
nikoli ni prepozno non è mai troppo tardi - nippé, e [nipe] adjectif oblečen
il est nippé comme un prince oblečen je kot princ
bien, mal nippé dobro, slabo oblečen - nippon, (n)e [nipɔ̃, ɔn] adjectif japonski
Nippon masculin Japonec
empire masculin nippon japonsko cesarstvo - nìt (níti) f
1. filo (pl. m fili, pl. f fila):
presti, sukati nit filare, torcere il filo
bombažna, svilena nit filo di cotone, di seta
zlate niti fili d'oro
2. pren. filo:
nit pogovora il filo del discorso
pren. Ariadnina nit filo di Arianna
pren. presti niti človekove usode tessere i fili del destino umano
pren. prestriči, pretrgati nit življenja causare la morte
pren. zmešati komu vse niti mandare a monte i piani di qcn.
pren. njegovo življenje visi na niti la sua vita è appesa a un filo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tekst. efektna nit filo ritorto fantasia
tekst. osnovna, votkovna nit filo di ordito, di trama
med. kirurška nit sutura, catgut
bot. prašnična nit filamento
tekst. nit iz grobe svile capitone
nit za bisere infilaperle
3. zool.
živa nit gordio (Gordius aquaticus) bot. nervo
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once - nitidus 3, adv. -ē (nitēre)
1. masten, gladek: quos pexo capillo nitidos … videtis Ci., caesaries n. V., coma nitidissima nardo O., palaestra O. (ker so se borci natirali z oljem), si bene floruerint oleae, nitidissimus annus O. prav mastno, tj. z oljem prav bogato leto, (sc. anguis) nitidus iuventā V. mladostno gladka (po levitvi).
2.
a) (po)rejen, debel, tolst, zdrav: si … pecudis iecur nitidum atque plenum est Ci., iumenta N., equi V., equus parum nitidus Gell., vaca O., me pinguem et nitidum vises H., rusticus Tib., virium robur plenius nitidiusque L.; (o nasadih in rastl.) bujen, bohoten, cvetoč, rodoviten: quos ego campos antea collesque nitidissimos viridissimosque vidissem, hos ita vastatos nunc ac desertos videbam, ut … Ci., nitidae fruges Lucr., nitidissima arboris pars Plin.
b) lep, zal, čeden, ličen, brhek; femina Pl., si nitidior sis filiae nuptiis Pl., ex nitido fit rusticus H. iz brhkega meščana, iuvenis volsus et nitidus Hier., miles veste nitidus Veg.
3. sveteč se, svetel, bleščeč: nitidiae ut aedes meae sint Pl., in picturis … alius nitidā laetā collustratā (sc. formā) delectatur Ci., nitidis (sc. od marmorja) fundata pecunia villis H., ebur n. O., aries nitidissimus auro O., n. dies O. jasen, aether Val. Fl., sol caput nitidum ferrugine texit V.
4. metaf. sijajen, imeniten, odličen, čeden, ličen, čist: oratio, genus verborum Ci., verba nitidiora Ci., quae verba nitidiore in parte videntur sordida Q., nitida illa et curata vox Q., Isocrates in diverso dicendi genere nitidus et comptus Q., nitidioris vitae instrumenta Plin., nitidae res Iuv. čisto življenje, nitidus sensus Cl.; adv. nitide nitere, cenare, accipere aliquem Pl., ros marinum colliges nitidissime in prato Marc. - nival, e, als [nival] adjectif snežni
- nivéal, e, aux [niveal, eo] adjectif; botanique ki cvete pozimi
fleur féminin nivéale pozimi cveteča cvetka - níz (-a) m
1. filo:
niz biserov filo di perle
2. (vrsta, linija) fila; sequenza:
stavek je niz besed la frase è una sequenza di parole
3. (množina) serie; gamma; filza; sfilza, sequela:
niz biserov una filza di perle
4. šport. set
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
niz podatkov serie di dati
inform. niz podatkov archivio dati
izhodni, vhodni niz podatkov archivio dati d'ingresso, d'uscita
mat. niz točk serie di punti
5. lingv., inform. stringa - njegóv (-a -o)
1. adj. (izraža svojino moškega ali srednjega spola) suo, di lui:
njegov avtomobil la sua macchina
njegova družina la sua famiglia
sadovi njegovega dela i frutti del suo lavoro
2. (izraža spoštovanje) suo: ➞ njen | njihov | njun
njegova ekscelenca Sua Eccellenza
njegovo kraljevo veličanstvo Sua Maestà
pog. plavolaske so njegov tip le bionde sono il suo tipo
otrok je čisto njegov il bambino è lui sputato
pog. te čenče so njegovo maslo sono chiacchiere che ha messo in giro lui
vse naj bi bilo po njegovo tutto dovrebbe essere a modo suo
vsi njegovi so pomrli tutti i suoi parenti sono morti
pog. njegova bo obveljala sarà come dice lui
spet ena (od) njegovih un'altra delle sue trovate
hiša stoji na njegovem la casa è sul terreno di sua proprietà - njén (-a -o) adj. (izraža svojino ženskega spola) suo, di lei: ➞ njegov | njihov | njun
njen klobuk il suo cappellino
njena čast il suo onore
otroka sta čisto njena i (due) bambini le somigliano molto
soba je opremljena po njeno la stanza è arredata secondo il suo gusto
njena bo obveljala sarà come dice lei
po njenem secondo lei - njíva (-e) f campo; appezzamento; (obdelana njiva, polje) zolla:
gnojiti, obdelati, orati, posaditi, posejati njivo concimare, lavorare, arare, piantare, seminare il campo
rodovitna njiva campo fertile
krompirjeva, pšenična njiva campo di patate, di grano
pren. to ni zraslo na njegovi njivi non è farina del suo sacco - nō
A) avv.
1. ne:
anzi che no iron. precej
certamente no, proprio no seveda ne
come no, perché no seveda, kajpada
forse (che) sì, forse (che) no morda, morebiti
no certo, no di sicuro, no e poi no ne pa ne, seveda ne
più no che sì verjetno ne
se no sicer
accennare, dire, fare di no odbiti, zavrniti
pare di no zdi se, da ni res
speriamo di no upajmo, da ni res, da se to ne zgodi
2. ne:
ma no! kaj res? ali res? (izraža začudenje, nejevero)
3. ne (v holofrastični funkciji):
sì e no morda, kvečjemu
sì o no? da ali ne?
vogliamo andare o no? ali gremo?
4. kajne? (v vprašalnih stavkih):
te l'ho detto, no?, di non preoccuparti kajne, da sem ti rekel, naj te ne skrbi?
B) m
1. ne; zavrnitev, odklonitev:
dire un no chiaro e tondo odločno zavrniti
essere, stare tra il sì e il no omahovati, biti neodločen
2. glas proti:
ci sono stati duecento sì e cento no dvesto glasov je bilo za, sto proti - nobèn | nobèden (nobêna -o) adj.; pron.
1. (v nikalnih stavkih) nessuno:
nobeden ga ne pozna non lo conosce nessuno
2. (v nikalnih stavkih v prilastkovi rabi) nessuno, alcuno:
nobene skrbi nima non ha alcuna preoccupazione
na noben način in nessun modo
3. brez nobenega nareč. nessuno, alcuno:
obsodili so ga brez nobenega dokaza è stato condannato senza alcuna prova
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tega ne bom storil za nobeno ceno non lo farò per tutto l'oro del mondo
pren. tehtnica se še ni nagnila na nobeno stran non è ancora chiaro, non si è ancora deciso
pren. nobene ni črhnil non ha detto parola, non ha aperto bocca
pren. nobene ne ostati dolžan rispondere per le rime
PREGOVORI:
minuta zamujena ne vrne se nobena il tempo opportuno viene una volta sola
eden ni nobeden uno è nessuno - nōbilis -e (prvotna in star. obl. gnōbilis: (g)nōscere; prim. i-gnōbilis)
1. znan: neque eis umquam nobilis fui Pl.; od tod očiten, viden: nobili gaudio T.
2. po svetu (po vsem mestu) znan: vetus ac nobilis gladiator Ci., inimicitiae nobiles inter eos erant L., cum sint nobilissimae sibi cum consule inimicitiae L.; occ. znan
a) v dobrem pomenu = slaven, sloveč, slovit, imeniten: die festo celebri nobilique Pl., ex doctrina nobilis et clarus Ci., multi in philosophia praeclari et nobiles Ci., oppidum inprimis clarum et nobile Ci., rex n. N., palma nobilis (= nobilitans) H., ut in utramque partem arcendis sceleribus exemplum nobile esset L., n. crimen O., nobilis aere Corinthus O., nobilior sanguine matris O., Cicero vir nobilissimus novitatis Vell., studia te tua clarum et nobilem efficiunt Sen. ph., vitulis quidem marinis ad multa quoque nobile (sc. fel) Plin.; pesn. z inf.: dicam … superare pugnis nobilem H. slovečega zmagovalca v rokoborbi, slovečega rokoborca, genus hic Rheno iactabat ab ipso, mobilis e recti[s] fundere gaesa rotis Pr., avum fronte aequavisse severa nobilis Sil.
b) v slabem pomenu = zloglasen, razvpit, na slabem glasu: qui se scelere fieri nolunt nobiles Pl., ille nobilis taurus quem crudelissimus omnium tyrannorum Phalaris habuisse dicitur Ci., scortum n. L., nobilis clade Romanā Caudina pax L.
3. plemenitega rodu, plemiškega rodu, plemenit, blagoroden, imeniten: mea (sc. amica) est sumptuosa, nobilis Ter., familia Ci., nobili genere nati Ci., mulier non solum nobilis, sed etiam nota Ci., Q. Metellus homo nobilissimus Ci. mož starega plemenitega rodu, missus cum his Carthalo nobilis Carthaginiensis L., dei nobiles O. bogovi višje vrste; včasih = plemiški, plemenitaški, aristokratski (naspr. ignobilis, homo novus), zlasti v poznejši dobi rim. republike = potomec patricijske ali tudi plebejske rodovine, katere člani so dosegli tri najvišje kurulske časti ter s tem dosegli uradniško plemstvo in ius imaginum (gl. imāgō): adulescens ali iuvenis nobilis Ci. mlad plemič, quanta sit in invidia apud quosdam homines nobiles novorum hominum industria Ci.; subst.: nobiles nostri Plin. iun. naši plemiči (plemenitaši, plemenitniki, imenitniki); od tod Nōbilis in Nōbilissimus plemeniti, preplemeniti, nadvse plemeniti, v cesarski dobi naslov članov cesarske družine: Dig., Cod. Th.; čast sama se je imenovala Nōbilissimātus -ūs, m nobilisimát = plemenitost, imenitnost: Icti.
4. plemenit = plemenite vrste, plemenski, znamenit, odličen, izvrsten: nobilium greges equarum O., n. equus Cu., Sen. ph., phalerae Ci., tres nobilissimi fundi Ci. Adv. nōbiliter imenitno, odlično, slavno, častno, dovršeno, izvrstno, mojstrsko: n. aliquid architectari Vitr., caelare argentum Plin., cantare Lamp., nobilius permixta tuo sub nomine Aus., nobilius philosophari Sid., ab exercitu nobilissime tumulatus L. epit., actus nobilissime consulatus Q.
Opomba: Abl. sg. nōbilī; toda: aliquo excellente et nobile viro Ci. ap. Char. - nóč (-í) f
1. notte; nottata:
noč se dela si fa notte
noč lega, pada, se spušča annotta
prebedeti, prespati noč vegliare tutta la notte, passare la notte in bianco; dormire tutta la notte
dolga, mesečna, temna, tiha, zvezdna noč una notte lunga, di luna, fonda, silenziosa, stellata
v varstvu noči col favore delle tenebre
biti kot noč pa dan correrci quanto dal giorno alla notte
biti neumen kot noč essere stupido come una bestia
delal je pozno v noč lavorò fino a notte tarda
čez noč je zapadel sneg durante la notte ha nevicato
pod noč a notte
prebudil se je sredi noči si svegliò nel cuor della notte
lahko noč! buona notte!
2. pren. notte:
noč srednjega veka la notte del Medioevo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati noč in dan lavorare giorno e notte
imeti koga čez noč ospitare qcn. per una notte
pobegniti v zavetje noči fuggire col favore delle tenebre
zasloveti čez noč diventare famoso d'un tratto
pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči a casa del diavolo
evf. hčere, prijateljice noči prostitute
geogr. bele noči notti bianche
božična, sveta noč notte di Natale
bot. kraljica noči regina della notte (Selenicereus grandiflorus)
kresna noč solstizio d'estate
polarna noč notte polare
poročna noč notte nuziale
hist. pravica prve poročne noči ius primae noctis
hist. šentjernejska noč notte di S. Bartolomeo
rel. velika noč Pasqua
pren. noč dolgih nožev (brezobziren obračun) la notte dei lunghi coltelli
PREGOVORI:
noč ima svojo moč chi sta fuori di notte, perde la buona strada
nikdar ni noč tako dolga, da bi za njo ne prišel dan non vi è notte sì lunga che non la segua il giorno - nodal, e, aux [nɔdal, do] adjectif vozlast, nodalen
- nœud [nö] masculin vozel, petlja; grča, zaplet; vozel (= morska milja, 1851 m); anatomie členek, gleženj; figuré bistvo, glavna točka, jedro; pluriel vezi
nœud coulant zanka
sans nœud(s) brez grč(e)
nœud de la gorge (anatomie) Adamovo jabolko
nœud papillon metuljček (kravata)
nœud du problème bistvo problema
nœud du trafic, routier, ferroviaire prometno, cestno, železniško vozlišče
nœud d'une tragédie zaplet v tragediji
le navire file 25 nœuds ladja vozi 25 vozlov na uro
faire, défaire un nœud napraviti, razdreti vozel
faire un nœud à son mouchoir napraviti si vozel v robec
j'ai un nœud à la gorge stiska me v grlu, figuré sem v mučnem položaju
trancher, couper le nœud gordien presekati gordijski vozel, figuré energično rešiti dotlej nerešljivo težavo - nôga (stopalo) pied moški spol ; (krak) jambe ženski spol ; (pri pticah) patte ženski spol
lesena noga jambe de bois
umetna noga jambe artificielle (ali articulée)
plavalna noga pied palmé
ploska noga pied plat
sprednja (zadnja) noga pied, jambe, patte de devant ali antérieur(e) (de derrière)
dolge (kratke) noga jambes longues, grandes jambes (jambes courtes)
lahkih nog au pied léger (ali agile, alerte)
od nog do glave de la tête aux pieds, de pied en cap
pri nogah, k nogam aux pieds de (quelqu'un)
biti negotov v nogah flageoler, figurativno, familiarno branler dans le manche, craquer
biti dober v nogah être bon marcheur
izgubiti tla pod nogami perdre pied
podstaviti komu nogo faire un croche-pied (ali un croc-en-jambe) à quelqu'un
stati z eno nogo v grobu avoir un pied dans la tombe
teči, kolikor nas nesejo noge courir à toutes jambes - nôga (-e) f
1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
noga ga boli gli duole la gamba
noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
(del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
voj. k nogi! piedarm
na noge! in piedi!
2. (spodnji del priprave) gamba:
mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
gori mu pod nogami corre un grave pericolo
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
vstati z levo nogo aver la luna di traverso
stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
od mladih nog dalla più tenera età
hitrih nog a gran passi
šport. ščitnik za noge parastinchi
aer. amortizacijska noga amortizzatore
zool. noge hodilke arti toracici
šport. odrivna noga piede di slancio
zool. oprijemalna noga piede prensile
zool. plavalna noga piede palmato
zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
med. ploska noga piede piatto
teh. svinjska noga piede di porco
bot. vranja noga sardonia (Coronopus)