Franja

Zadetki iskanja

  • nikámor adv. ➞ nikjer

    1. in nessun luogo (per il moto a luogo):
    nikamor ne moreš pobegniti non puoi fuggire (in nessun luogo)

    2. za nikamor (izraža neprimernost) inadatto, sconveniente, impossibile, che non sta né in cielo né in terra:
    ta odgovor ni za nikamor una risposta che non sta né in cielo né in terra
    govoriti tako, da ni za nikamor dire cose strampalate, sballarle grosse
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njemu se pri delu nikamor ne mudi è un cattivo lavoratore, uno che lavora di malavoglia
    če bomo njega poslušali, ne pridemo nikamor ad ascoltare lui non combineremo niente
    pogajanja o ustavitvi ognja niso pripeljala nikamor le trattative sul cessate il fuoco si sono arenate
  • nikóli adv. (v nikalnih stavkih) mai:
    nikoli več se nista videla non si videro mai più
    pren. kaj takega pa še nikoli cose del genere non mi sono mai capitate
    slišal bo pridigo, kot še nikoli gli darò una bella strigliata, gliene canterò a dovere
    biti (nekomu) nerodno, da nikoli tega essere imbarazzatissimo
    zdaj ali nikoli adesso o mai più
    šalj. o svetem nikoli il giorno di san mai
    PREGOVORI:
    bolje pozno kot nikoli meglio tardi che mai
    nikoli ni prepozno non è mai troppo tardi
  • nippé, e [nipe] adjectif oblečen

    il est nippé comme un prince oblečen je kot princ
    bien, mal nippé dobro, slabo oblečen
  • nippon, (n)e [nipɔ̃, ɔn] adjectif japonski

    Nippon masculin Japonec
    empire masculin nippon japonsko cesarstvo
  • nìt (níti) f

    1. filo (pl. m fili, pl. f fila):
    presti, sukati nit filare, torcere il filo
    bombažna, svilena nit filo di cotone, di seta
    zlate niti fili d'oro

    2. pren. filo:
    nit pogovora il filo del discorso
    pren. Ariadnina nit filo di Arianna
    pren. presti niti človekove usode tessere i fili del destino umano
    pren. prestriči, pretrgati nit življenja causare la morte
    pren. zmešati komu vse niti mandare a monte i piani di qcn.
    pren. njegovo življenje visi na niti la sua vita è appesa a un filo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tekst. efektna nit filo ritorto fantasia
    tekst. osnovna, votkovna nit filo di ordito, di trama
    med. kirurška nit sutura, catgut
    bot. prašnična nit filamento
    tekst. nit iz grobe svile capitone
    nit za bisere infilaperle

    3. zool.
    živa nit gordio (Gordius aquaticus) bot. nervo
    PREGOVORI:
    zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once
  • nitidus 3, adv. (nitēre)

    1. masten, gladek: quos pexo capillo nitidos videtis Ci., caesaries n. V., coma nitidissima nardo O., palaestra O. (ker so se borci natirali z oljem), si bene floruerint oleae, nitidissimus annus O. prav mastno, tj. z oljem prav bogato leto, (sc. anguis) nitidus iuventā V. mladostno gladka (po levitvi).

    2.
    a) (po)rejen, debel, tolst, zdrav: si pecudis iecur nitidum atque plenum est Ci., iumenta N., equi V., equus parum nitidus Gell., vaca O., me pinguem et nitidum vises H., rusticus Tib., virium robur plenius nitidiusque L.; (o nasadih in rastl.) bujen, bohoten, cvetoč, rodoviten: quos ego campos antea collesque nitidissimos viridissimosque vidissem, hos ita vastatos nunc ac desertos videbam, ut Ci., nitidae fruges Lucr., nitidissima arboris pars Plin.
    b) lep, zal, čeden, ličen, brhek; femina Pl., si nitidior sis filiae nuptiis Pl., ex nitido fit rusticus H. iz brhkega meščana, iuvenis volsus et nitidus Hier., miles veste nitidus Veg.

    3. sveteč se, svetel, bleščeč: nitidiae ut aedes meae sint Pl., in picturis alius nitidā laetā collustratā (sc. formā) delectatur Ci., nitidis (sc. od marmorja) fundata pecunia villis H., ebur n. O., aries nitidissimus auro O., n. dies O. jasen, aether Val. Fl., sol caput nitidum ferrugine texit V.

    4. metaf. sijajen, imeniten, odličen, čeden, ličen, čist: oratio, genus verborum Ci., verba nitidiora Ci., quae verba nitidiore in parte videntur sordida Q., nitida illa et curata vox Q., Isocrates in diverso dicendi genere nitidus et comptus Q., nitidioris vitae instrumenta Plin., nitidae res Iuv. čisto življenje, nitidus sensus Cl.; adv. nitide nitere, cenare, accipere aliquem Pl., ros marinum colliges nitidissime in prato Marc.
  • nival, e, als [nival] adjectif snežni
  • nivéal, e, aux [niveal, eo] adjectif; botanique ki cvete pozimi

    fleur féminin nivéale pozimi cveteča cvetka
  • níz (-a) m

    1. filo:
    niz biserov filo di perle

    2. (vrsta, linija) fila; sequenza:
    stavek je niz besed la frase è una sequenza di parole

    3. (množina) serie; gamma; filza; sfilza, sequela:
    niz biserov una filza di perle

    4. šport. set
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    niz podatkov serie di dati
    inform. niz podatkov archivio dati
    izhodni, vhodni niz podatkov archivio dati d'ingresso, d'uscita
    mat. niz točk serie di punti

    5. lingv., inform. stringa
  • njegóv (-a -o)

    1. adj. (izraža svojino moškega ali srednjega spola) suo, di lui:
    njegov avtomobil la sua macchina
    njegova družina la sua famiglia
    sadovi njegovega dela i frutti del suo lavoro

    2. (izraža spoštovanje) suo: ➞ njen | njihov | njun
    njegova ekscelenca Sua Eccellenza
    njegovo kraljevo veličanstvo Sua Maestà
    pog. plavolaske so njegov tip le bionde sono il suo tipo
    otrok je čisto njegov il bambino è lui sputato
    pog. te čenče so njegovo maslo sono chiacchiere che ha messo in giro lui
    vse naj bi bilo po njegovo tutto dovrebbe essere a modo suo
    vsi njegovi so pomrli tutti i suoi parenti sono morti
    pog. njegova bo obveljala sarà come dice lui
    spet ena (od) njegovih un'altra delle sue trovate
    hiša stoji na njegovem la casa è sul terreno di sua proprietà
  • njén (-a -o) adj. (izraža svojino ženskega spola) suo, di lei: ➞ njegov | njihov | njun
    njen klobuk il suo cappellino
    njena čast il suo onore
    otroka sta čisto njena i (due) bambini le somigliano molto
    soba je opremljena po njeno la stanza è arredata secondo il suo gusto
    njena bo obveljala sarà come dice lei
    po njenem secondo lei
  • njíva (-e) f campo; appezzamento; (obdelana njiva, polje) zolla:
    gnojiti, obdelati, orati, posaditi, posejati njivo concimare, lavorare, arare, piantare, seminare il campo
    rodovitna njiva campo fertile
    krompirjeva, pšenična njiva campo di patate, di grano
    pren. to ni zraslo na njegovi njivi non è farina del suo sacco


  • A) avv.

    1. ne:
    anzi che no iron. precej
    certamente no, proprio no seveda ne
    come no, perché no seveda, kajpada
    forse (che) sì, forse (che) no morda, morebiti
    no certo, no di sicuro, no e poi no ne pa ne, seveda ne
    più no che sì verjetno ne
    se no sicer
    accennare, dire, fare di no odbiti, zavrniti
    pare di no zdi se, da ni res
    speriamo di no upajmo, da ni res, da se to ne zgodi

    2. ne:
    ma no! kaj res? ali res? (izraža začudenje, nejevero)

    3. ne (v holofrastični funkciji):
    sì e no morda, kvečjemu
    sì o no? da ali ne?
    vogliamo andare o no? ali gremo?

    4. kajne? (v vprašalnih stavkih):
    te l'ho detto, no?, di non preoccuparti kajne, da sem ti rekel, naj te ne skrbi?

    B) m

    1. ne; zavrnitev, odklonitev:
    dire un no chiaro e tondo odločno zavrniti
    essere, stare tra il sì e il no omahovati, biti neodločen

    2. glas proti:
    ci sono stati duecento sì e cento no dvesto glasov je bilo za, sto proti
  • nobèn | nobèden (nobêna -o) adj.; pron.

    1. (v nikalnih stavkih) nessuno:
    nobeden ga ne pozna non lo conosce nessuno

    2. (v nikalnih stavkih v prilastkovi rabi) nessuno, alcuno:
    nobene skrbi nima non ha alcuna preoccupazione
    na noben način in nessun modo

    3. brez nobenega nareč. nessuno, alcuno:
    obsodili so ga brez nobenega dokaza è stato condannato senza alcuna prova
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tega ne bom storil za nobeno ceno non lo farò per tutto l'oro del mondo
    pren. tehtnica se še ni nagnila na nobeno stran non è ancora chiaro, non si è ancora deciso
    pren. nobene ni črhnil non ha detto parola, non ha aperto bocca
    pren. nobene ne ostati dolžan rispondere per le rime
    PREGOVORI:
    minuta zamujena ne vrne se nobena il tempo opportuno viene una volta sola
    eden ni nobeden uno è nessuno
  • nōbilis -e (prvotna in star. obl. gnōbilis: (g)nōscere; prim. i-gnōbilis)

    1. znan: neque eis umquam nobilis fui Pl.; od tod očiten, viden: nobili gaudio T.

    2. po svetu (po vsem mestu) znan: vetus ac nobilis gladiator Ci., inimicitiae nobiles inter eos erant L., cum sint nobilissimae sibi cum consule inimicitiae L.; occ. znan
    a) v dobrem pomenu = slaven, sloveč, slovit, imeniten: die festo celebri nobilique Pl., ex doctrina nobilis et clarus Ci., multi in philosophia praeclari et nobiles Ci., oppidum inprimis clarum et nobile Ci., rex n. N., palma nobilis (= nobilitans) H., ut in utramque partem arcendis sceleribus exemplum nobile esset L., n. crimen O., nobilis aere Corinthus O., nobilior sanguine matris O., Cicero vir nobilissimus novitatis Vell., studia te tua clarum et nobilem efficiunt Sen. ph., vitulis quidem marinis ad multa quoque nobile (sc. fel) Plin.; pesn. z inf.: dicam … superare pugnis nobilem H. slovečega zmagovalca v rokoborbi, slovečega rokoborca, genus hic Rheno iactabat ab ipso, mobilis e recti[s] fundere gaesa rotis Pr., avum fronte aequavisse severa nobilis Sil.
    b) v slabem pomenu = zloglasen, razvpit, na slabem glasu: qui se scelere fieri nolunt nobiles Pl., ille nobilis taurus quem crudelissimus omnium tyrannorum Phalaris habuisse dicitur Ci., scortum n. L., nobilis clade Romanā Caudina pax L.

    3. plemenitega rodu, plemiškega rodu, plemenit, blagoroden, imeniten: mea (sc. amica) est sumptuosa, nobilis Ter., familia Ci., nobili genere nati Ci., mulier non solum nobilis, sed etiam nota Ci., Q. Metellus homo nobilissimus Ci. mož starega plemenitega rodu, missus cum his Carthalo nobilis Carthaginiensis L., dei nobiles O. bogovi višje vrste; včasih = plemiški, plemenitaški, aristokratski (naspr. ignobilis, homo novus), zlasti v poznejši dobi rim. republike = potomec patricijske ali tudi plebejske rodovine, katere člani so dosegli tri najvišje kurulske časti ter s tem dosegli uradniško plemstvo in ius imaginum (gl. imāgō): adulescens ali iuvenis nobilis Ci. mlad plemič, quanta sit in invidia apud quosdam homines nobiles novorum hominum industria Ci.; subst.: nobiles nostri Plin. iun. naši plemiči (plemenitaši, plemenitniki, imenitniki); od tod Nōbilis in Nōbilissimus plemeniti, preplemeniti, nadvse plemeniti, v cesarski dobi naslov članov cesarske družine: Dig., Cod. Th.; čast sama se je imenovala Nōbilissimātus -ūs, m nobilisimát = plemenitost, imenitnost: Icti.

    4. plemenit = plemenite vrste, plemenski, znamenit, odličen, izvrsten: nobilium greges equarum O., n. equus Cu., Sen. ph., phalerae Ci., tres nobilissimi fundi Ci. Adv. nōbiliter imenitno, odlično, slavno, častno, dovršeno, izvrstno, mojstrsko: n. aliquid architectari Vitr., caelare argentum Plin., cantare Lamp., nobilius permixta tuo sub nomine Aus., nobilius philosophari Sid., ab exercitu nobilissime tumulatus L. epit., actus nobilissime consulatus Q.

    Opomba: Abl. sg. nōbilī; toda: aliquo excellente et nobile viro Ci. ap. Char.
  • nóč (-í) f

    1. notte; nottata:
    noč se dela si fa notte
    noč lega, pada, se spušča annotta
    prebedeti, prespati noč vegliare tutta la notte, passare la notte in bianco; dormire tutta la notte
    dolga, mesečna, temna, tiha, zvezdna noč una notte lunga, di luna, fonda, silenziosa, stellata
    v varstvu noči col favore delle tenebre
    biti kot noč pa dan correrci quanto dal giorno alla notte
    biti neumen kot noč essere stupido come una bestia
    delal je pozno v noč lavorò fino a notte tarda
    čez noč je zapadel sneg durante la notte ha nevicato
    pod noč a notte
    prebudil se je sredi noči si svegliò nel cuor della notte
    lahko noč! buona notte!

    2. pren. notte:
    noč srednjega veka la notte del Medioevo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati noč in dan lavorare giorno e notte
    imeti koga čez noč ospitare qcn. per una notte
    pobegniti v zavetje noči fuggire col favore delle tenebre
    zasloveti čez noč diventare famoso d'un tratto
    pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči a casa del diavolo
    evf. hčere, prijateljice noči prostitute
    geogr. bele noči notti bianche
    božična, sveta noč notte di Natale
    bot. kraljica noči regina della notte (Selenicereus grandiflorus)
    kresna noč solstizio d'estate
    polarna noč notte polare
    poročna noč notte nuziale
    hist. pravica prve poročne noči ius primae noctis
    hist. šentjernejska noč notte di S. Bartolomeo
    rel. velika noč Pasqua
    pren. noč dolgih nožev (brezobziren obračun) la notte dei lunghi coltelli
    PREGOVORI:
    noč ima svojo moč chi sta fuori di notte, perde la buona strada
    nikdar ni noč tako dolga, da bi za njo ne prišel dan non vi è notte sì lunga che non la segua il giorno
  • nodal, e, aux [nɔdal, do] adjectif vozlast, nodalen
  • nœud [nö] masculin vozel, petlja; grča, zaplet; vozel (= morska milja, 1851 m); anatomie členek, gleženj; figuré bistvo, glavna točka, jedro; pluriel vezi

    nœud coulant zanka
    sans nœud(s) brez grč(e)
    nœud de la gorge (anatomie) Adamovo jabolko
    nœud papillon metuljček (kravata)
    nœud du problème bistvo problema
    nœud du trafic, routier, ferroviaire prometno, cestno, železniško vozlišče
    nœud d'une tragédie zaplet v tragediji
    le navire file 25 nœuds ladja vozi 25 vozlov na uro
    faire, défaire un nœud napraviti, razdreti vozel
    faire un nœud à son mouchoir napraviti si vozel v robec
    j'ai un nœud à la gorge stiska me v grlu, figuré sem v mučnem položaju
    trancher, couper le nœud gordien presekati gordijski vozel, figuré energično rešiti dotlej nerešljivo težavo
  • nôga (stopalo) pied moški spol ; (krak) jambe ženski spol ; (pri pticah) patte ženski spol

    lesena noga jambe de bois
    umetna noga jambe artificielle (ali articulée)
    plavalna noga pied palmé
    ploska noga pied plat
    sprednja (zadnja) noga pied, jambe, patte de devant ali antérieur(e) (de derrière)
    dolge (kratke) noga jambes longues, grandes jambes (jambes courtes)
    lahkih nog au pied léger (ali agile, alerte)
    od nog do glave de la tête aux pieds, de pied en cap
    pri nogah, k nogam aux pieds de (quelqu'un)
    biti negotov v nogah flageoler, figurativno, familiarno branler dans le manche, craquer
    biti dober v nogah être bon marcheur
    izgubiti tla pod nogami perdre pied
    podstaviti komu nogo faire un croche-pied (ali un croc-en-jambe) à quelqu'un
    stati z eno nogo v grobu avoir un pied dans la tombe
    teči, kolikor nas nesejo noge courir à toutes jambes
  • nôga (-e) f

    1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
    noga ga boli gli duole la gamba
    noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
    iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
    krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
    prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
    konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
    prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
    pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
    (del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
    bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
    stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
    prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
    voj. k nogi! piedarm
    na noge! in piedi!

    2. (spodnji del priprave) gamba:
    mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
    noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
    pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
    pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
    pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
    komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
    spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
    ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
    stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
    postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
    spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
    skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
    metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
    pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
    biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
    ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
    pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
    imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
    gori mu pod nogami corre un grave pericolo
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
    pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
    biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
    postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
    vstati z levo nogo aver la luna di traverso
    stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
    živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
    biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
    udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
    od mladih nog dalla più tenera età
    hitrih nog a gran passi
    šport. ščitnik za noge parastinchi
    aer. amortizacijska noga amortizzatore
    zool. noge hodilke arti toracici
    šport. odrivna noga piede di slancio
    zool. oprijemalna noga piede prensile
    zool. plavalna noga piede palmato
    zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
    med. ploska noga piede piatto
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. vranja noga sardonia (Coronopus)