Franja

entäußern odsvojiti (kaj); sich einer Sache entäußern ločiti se od; Philosophie povnanjiti

entbinden^* odvezati (von od); Frau: roditi, transitiv pomagati pri porodu; Chemie Gase usw.: sproščati, sprostiti; von einem Kind: entbunden werden roditi

Entella -ae, f Entela, mesto na zahodni Siciliji: Sil. Od tod adj. Entellīnus 3 entelski, iz Entele: Ci.; subst. Entellīnī -ōrum, m Entelijci, prebivalci Entele: Ci., Plin.

enterocēlē -ēs, f (gr. ἐντεροκήλη) kila: Plin., Mart., Th. Prisc. Od tod adj. enterocēlicus 3 (ἐντεροκηλικός) kilav: Mart.; subst. enterocēlicī -ōrum, m kilavci: Plin.

enterrement [ɑ̃tɛrmɑ̃] masculin pokop; pogreb; figuré konec; odpoved

enterrement civil, religieux civilni, cerkveni pogreb
enterrement de vie de garçon slovo od fantovstva; fantovščina
enterrement d'un projet de loi opustitev, odklonitev zakonskega načrta
figure féminin; musique féminin d'enterrement pogrebno žalosten obraz, pogrebna glasba
c'est l'enterrement de toutes mes espérances to je konec vseh mojih upov
aller, assister à un enterrement iti na pogreb, prisostvovati pogrebu, udeležiti se pogreba

entonces takrat; v tem primeru, torej

de entonces tedanji
desde entonces odtlej, od takrat naprej
¡(pues) entonces! no torej! mislim da! končno!

entrar vnesti, vtakniti, vknjižiti, uvoziti, napasti (deželo); vstopiti, noter iti; dospeti; lotiti se, začeti, nastopiti; imeti dostop

entrar a uno koga pregovoriti
no hay por donde entrarle težko je opraviti z njim
entrar en cuenta upoštevati
¡entre V. mi tarjeta! oddajte mojo posetnico!
entrar bien prav priti
entrar y salir sem in tja iti
el año que entra prihodnje leto
ahora entro yo sedaj sem jaz na vrsti
le entra coraje (on) pobesni
le entra el sueño spanec ga premaga
le ha entrado apetito dobil je apetit
eso no me entra to je težko (razumljivo) zame
ese hombre no me entra tega človeka ne morem trpeti
cuando entre el día ko napoči dan
¡entre! naprej! vstopite!
entrar de aprendiz v uk (kot vajenec) stopiti
entrar de por medio posredovati
entrar en calor raztogotiti se
entrar en edad postarati se
entrar en juicio terjati obračun (con od)
entrar en relaciones comerciales navezati trgovske stike
entrar en temor prestrašiti se
ya voy entrando en curiosidad že postajam radoveden
entrar por alto biti utihotapljen
entrarse noter iti, vstopiti
entrarse de rondón vstopiti nenajavljen
entrarse por la casa nepričakovano pripasti (sreča)

ēnūntiō -āre -āvī -ātum

1. „izglasiti (izglašati)“, od tod naznaniti, sporočiti, večinoma v slabem pomenu = izdati, izblebetati: Ap., ut quod meae creditumst taciturnitati clam, … ne enuntiarem quoiquam Pl., enuntiabo, quod adhuc semper tacui et tacendum putavi Ci., iure iurando ne quis enuntiaret, inter se sanxerunt C., orare coepit, ne enuntiaret neve se proderet N.; z obj.: ne quid enunties Ci., enuntiare consilium Ci., C., enuntiatis nostris mysteriis Ci., rem Helvetiis per indicium enuntiare C., propere Ciceroni dolum qui parabatur enuntiat S., mysteria Cereris enuntiare Iust.; z odvisnim vprašanjem: adigebantur iure iurando, quae visa essent, non enuntiare L.

2. izreči (izrekati), izgovoriti, izraziti (izražati): Q., Suet., Ap., sententias breviter enuntiare Ci., quidquid enuntiatur (id autem appellatur ἀξίωμα), aut verum est aut falsum Ci., rem verbis enuntiare Ci. z besedami izraziti. Subst. pt. pf. ēnūntiātum -ī, n izrek, stavek: Ci., Sen. ph.

envelopper [ɑ̃vlɔpe] verbe transitif oviti, zaviti, zamotati, zapakirati; cbdati; militaire obkoliti

s'envelopper zaviti se (dans des couvertures v odeje)
envelopper dans du papier zaviti v papir
envelopper d'un regard rapide ošiniti s pogledom
envelopper une troupe ennemie obkoliti sovražnikovo četo
se laisser envelopper (figuré) pustiti se preslepiti (par od)

envie [ɑ̃vi] féminin želja, poželenje; veselje; zavist; materino znamenje; zadirek pri nohtu

j'ai envie želim, ljubi se mi, hoče se mi
j'ai envie de pleurer, de rire na jok, na smeh mi gre
il est dévoré, rongé d'envie zavist ga žre, bled je od zavisti
crever, sécher d'envie pokati od zavisti
faire envie zbuditi željo, poželenje
cette voiture me fait envie želim si ta avto
faire passer, ôter l'envie de quelque chose komu veselje, željo za kaj vzeti
passer son envie zadovoljiti svojo željo
porter envie à quelqu'un zavidati komu
l'envie me prend (de) zahoče se mi
mourir d'envie de ... umirati od želje, da ...
susciter l'envie de quelqu'un zbuditi zavist pri kom

envío moški spol pošiljatev

envío a gran velocidad brzovozno
envío bajo faja pošiljka v križnem ovitku
envío de fondos denarna pošiljka
hacer un envío (od)poslati
gastos de envío pošiljatveni stroški

environ [ɑ̃virɔ̃] adverbe okoli, okrog, približno

depuis environ nekako od, približno od
un homme d'environ 50 ans moški, mož kakih 50 let
300 personnes environ okrog 300 oseb
il sera de retour à trois heures environ pride nazaj okrog tretje ure

envite moški spol začetek igre; sunek; povabilo; ponudba

al primer envite od vsega začetka

envy¹ [énvi] samostalnik
zavist, nevoščljivost; predmet zavisti

out of envy iz zavisti
green with envy zelen od zavisti
he is eaten up with envy sama zavist ga je, počil bo od zavisti
he is the envy of all vsi mu zavidajo

Ēōs, pesn. Ĕōs, le v nom., f (gr. ἠώς, ἕως)

1. Zora, jutranja zarja (lat. Aurōra): Sen. tr., tres ubi Luciferos veniens praemiserit Eos O., proxima victricem cum Romam inspexerit Eos O.

2. met. jutro(vo), vzhod: Lucan. — Od tod adj. Ēōus, pesn. Ĕōus 3 (gr. ἠῷος, ἑῷος)

1. jutranji, zoren: Eoae Atlantides V.

2. jutranji = vzhoden, na vzhodu (bivajoč, vzhajajoč, stoječ, ležeč): Val. Fl., Col., Amm., acies V., Eoae domus Arabum V., domus Aurorae Pr., fluctus, partes H., unda Cat., mare Tib., Plin., Arabes Tib., Indi, caelum O., sidus Prud. danica. Subst. Ēōus -ī, m

1. Eoj, ime sončnega konja: O.

2. jutrovec: Pr., Gallus et Hesperiis et Gallus notus Eois O.

3. danica: primo Eoo V. ob vzhajanju danice, o prvem svitu, cum … terras … inrorat Eous V.

épancher [epɑ̃še] verbe transitif izliti, razli(va)ti; razkriti svoje težave, odkrito povedati

s'épancher izliti se, razliti se; odkriti svoje srcé, zaupati se (komu); odkrito in zaupljivo se pogovoriti (avec quelqu'un s kom)
épancher son cœur à quelqu'un odkrito zaupati komu svoja čustva
épancher sa joie dati izraza svojemu veselju
épancher ses peines dans le sein de quelqu'un zaupljivo komu zaupati svoje težave, da bi si olajšali srce
épancher sa bile, son fiel peniti se od jeze
le sang s'est épanché dans l'estomac kri se je razlila v želodec

épanouir [epanuir] verbe transitif odpreti (cvet); razviti; razprostreti; figuré razvedriti (obraz); razjasniti

s'épanouir razcveteti se; razširiti se; razviti se; zažareti
la plante a épanoui ses fleurs rastlina je odprla svoje cvetove
le paon épanouit sa queue pav razgrne, razprostre svoj rep
s'épanouir de joie (za)žareti od veselja

éperdu, e [epɛrdü] adjectif zbegan, ves iz sebe, (kot) nor; obupan; strasten, silen (čustvo)

éperdu de bonheur presrečen
éperdu de crainte v velikem strahu, ves preplašen
éperdu de joie ves iz sebe od veselja
fuite féminin éperdue brezglav beg

ephēbus -ī, m (gr. ἔφηβος) mladenič (poseb. grški) v starosti od 16 do 20 let. Ko so grški mladeniči dosegli 18. leto, so jih vpisali v občinsko knjigo in s tem razglasili za polnoletne. Od 18. do 20. leta so služili kot vojaki na meji, potem so bili sprejeti v imenik volivcev in tako postali pravi državljani: Varr. fr., Petr., Iuv., Stat., Suet., exire ex ephebis Pl., excedere ex ephebis Ter., e gregibus epheborum Ci., postquam ephebus est factus N., amans ephebus H.

ephēlis -idis, acc. -idas, f (gr. ἐφηλίς) pega (od sonca), lečica, v pl. sončne pike: Cels.