Franja

ordonnance [ɔrdɔnɑ̃s] féminin odredba, odlok, ukaz; razporeditev; médecine recept, zdravniški predpis, navodilo; častniški sluga; juridique sklep

costume masculin d'ordonnance službena obleka
officier d'ordonnance adjutant
ordonnance (de paiement) plačilni nalog
ordonnance de prise de corps, de séquestre zaporni ukaz
ordonnance provisoire začasna odredba
avoir un (ali une) ordonnance imeti ordonanca (častniškega slugo)
laisser son ordonnance chez le pharmacien pustiti svoj recept pri lekarnarju
rendre une ordonnance izdati odredbo

oreille [ɔrɛj] féminin uho; sluh, posluh; pazljivost; roč, locenj; jezik (pri čevlju); plužna deska

d'oreille po posluhu
jusqu'aux oreilles do ušes
par-dessus les oreilles (figuré) čez glavo
oreille externe, interne, moyen zunanje, notranje, srednje uho
oreille d'ours (botanique) trobentica, jeglič
oreille-de-souris (botanique) spominčica
les murs ont des oreilles zidovi imajo ušesa, povsod so špijoni
en avoir par-dessus les oreilles biti sit, naveličan česa
avoir l'oreille basse biti ponižen
avoir l'oreille dure biti naglušen
avoir de l'oreille imeti (dober) posluh
avoir l'oreille fine dobro slišati
avoir les oreilles (re)battues (de) imeti polna ušesa (česa)
arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
en avoir sur l'oreille (figuré) na vratu imeti
avoir l'oreille de quelqu'un naleteti pri kom na odprta ušesa, uživati njegovo naklonjenost
baisser l'oreille, porter bas l'oreille, avoir l'oreille basse (figuré) povešati ušesa
avoir la puce à l'oreille biti nezaupljiv, ne zaupati, čuvati se
n'en pas croire ses oreilles svojim ušesom ne verjeti
dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj na uho povedati
dire quelque chose à quelqu'un dans le creux, dans le tuyau de l'oreille komu kaj strogo zaupno povedati
dire deux mots à l'oreille de quelqu'un prigovarjati komu, svariti koga
donner sur les oreilles à quelqu'un prisoliti komu zaušnico
dormir sur les deux oreilles trdno spati; počivati v popolni varnosti
dresser, tendre l'oreille (figuré) napeti ušesa, pazljivo poslušati
échauffer les oreilles de quelqu'un podkuriti komu
écouter de toutes ses oreilles, être tout oreilles napeto poslušati
n'écouter que d'une oreille le z enim ušesom poslušati
entrer par une oreille et sortir par l'autre iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven
être dur d'oreille biti naglušen
faire la sourde oreille, se boucher les oreilles gluhega se delati, ne hoteti slišati
fermer l'oreille à quelque chose ne hoteti nič vedeti o čem
frotter les oreilles à quelqu'un (figuré) ošteti koga
gager ses oreilles staviti svojo glavo
se gratter l'oreille (v zadregi) praskati se za ušesom
laisser ses oreilles (figuré) žrtvovati nekaj (proti svoji volji)
laisser passer, montrer le bout de l'oreille izdati se, pokazati svojo pravo naravo
marcher l'oreille basse biti osramočen
mettre la puce à l'oreille de quelqu'un (figuré) opozoriti, posvariti koga
ouvrir, prêter l'oreille poslušati, prisluhniti
recevoir sur les oreilles dobiti eno okoli ušes
rougir jusqu'aux oreilles do ušes zardeti
souffler quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj prišepetati
tirer les oreilles à quelqu'un pokarati koga
tirer par l'oreille (familier) za ušesa povleči
se faire tirer l'oreille pustiti se prositi
venir aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
ce n'est pas tombé dans l'oreille d'un sourd to si je (on) dobro zapomnil, teh besed ne bo pozabil

oreja ženski spol uho, uhelj; sluh; oslovsko uho (v knjigi)

pabellón de la oreja ušesna mečica
oreja de zapato jezik pri čevlju
zapato de oreja čevelj na zaponko
conceder la oreja (bikob) odrezano uho usmrčenega bika podeliti bikoborcu kot častno nagrado
tirar (de) la oreja, tirar las orejas za ušesa (po)vleči
con las orejas gachas s povešenimi ušesi
aguzar las orejas z ušesi striči, na ušesa vleči
bajar las orejas ponižno ubogati
haber visto las orejas al lobo uiti veliki nevarnosti
hacer orejas de mercader gluhega se narediti
rasgarse las orejas za ušesi se (po)praskati
me suenan las orejas v ušesih mi zveni
taparse las orejas ušesa si (za)mašiti

organ [ɔ́:gən] samostalnik
organ (tudi anatomija)
glas; orodje, pripomoček; glasilo, časopis
glasba orgle (tudi pipe organ)

barrel-organ lajna
mouth organ orglice
American organ vrsta harmonija
organ bellows meh pri orglah
organ blower kdor pritiska na meh (pri orglah)
organ builder orglar, kdor orgle dela

ōrificium -iī, n (ōs)

1. ustje, odprtina, pri posodah tudi grlo, šoba: Plin. Val., ventris Macr., lagoenae, arnulae Ap. — Soobl. ōrifacium: Ap.

2. pokrov kakega zaboja: derepit in quandam cistulam et supergesto delitescit orificio Ap.

Orontobatēs -is, m (Ὀροντοβάτης) Orontóbat, soregent in zet karijskega satrapa Piksodara, po njegovi smrti l. 334 upravitelj satrapije, branilec Halikarnasa pred Aleksandrom Velikim l. 334, poveljnik perzijskih čet pri Gavgameli (Gavgamelah): Cu.

Ortygia -ae, f ali (pri O.) Ortygiē -ēs, f (Ὀρτυγία ali Ὀρτυγίη iz ὄρτυξ prepelica) Ortígija = „prepeličji kraj“, „prepeličji otok“

1. otok pri Sirakuzah (sirakuški mestni predel): V., O.

2. staro (pesn.) ime otoka Delos: V., O., Pr., Plin., Pr. — Od tod adj. Ortygius 3 (Ὀρτύγιος) ortígijski: dea O. = Dēlia, Diana, boves O. (ki jih je Apolon varoval, Merkur pa mu jih ukradel); adj. v grški obl.: Ortygiē Arethusa Stat.

3. starejše ime mesta Efez: Plin.; tudi tamkajšnji log: T.

os [ɔs, pluriel o] masculin kost

viande féminin sans os meso brez kosti
os à moelle kost z mozgom; figuré masten zalogaj
jusqu'à la moelle des os globoko
mouillé, trempé jusqu'aux os do kože moker, premočen
c'est un os bien dur to je trd oreh
(familier) il y a un os (tu) je neka težava
il n'a que les os et la peau, il a la peau collée aux os sama kost in koža ga je
donner un os à ronger à quelqu'un dati komu skromno kompenzacijo
il ne fera pas de vieux os ne bo doživel (visoke) starosti
(populaire) l'avoir dans l'os ne uspeti, doživeti neuspeh
extraire la moelle de l'os (figuré) rozine pobirati iz kolača
jeter un os à quelqu'un (figuré) komu odstopiti majhen delež od dobička
y laisser ses os življenje pri tem izgubiti
les os lui percent la peau, on compterait ses os vsa rebra bi mu lahko preštel
ronger un os kost glodati
ronger quelqu'un jusqu'aux os koga do mozga izsesati
tomber sur un os naleteti, zadeti na težavo, na zapreko
un sac d'os (figuré) zelo mršava oseba

ós (pri vozu) axle; axletree; spindle, arbor; shaft; matematika axis, pl axes

prečna (vzdolžna) ós transverse (longitudinal) axis
zemeljska ós axis of the earth
zemlja se vrti okoli svoje osi the earth turns on its axis
ós pri vozu se je zlomila the axle of the carriage broke

ōs, ōris, n (indoev. *ōu̯s- >*ōu̯st-, *əu̯st; prim. skr. āsyám usta, jon. παρήϊον = at. παρηιά = lezboško παραύα lice (= „kar je pri (ob) ustih“), lat. ōrā, cōram, ōreae (aureae), ōscēdo, ōscitō, ōscillum, ōstium, lit. uostà, úostas ustje reke, zaliv, let. uosts, uõsta pristanišče, zaliv, sl. usta, ustje, ustnica, hr. ústa)

I.

1. usta, gobec: Enn. ap. Non., Ca., Lucr., Sen. ph. idr., nihil ex ore eius exit N., animalia cibum oris hiatu capessant Ci.; occ. žrelo, kljun: Plin. idr., ora canum O., ora cornicis O.; od tod ora navium rostrata H. ladijski nosovi (kljuni, rilci). Poseb. usta kot govorilo, govorilni organ: linguae centum oraque centum V., ora mille linguaeque totidem Ap., aperire ora fatis futuris V., uno ore v en glas, soglasno, npr.: consentiunt uno ore omnes Ci., uno ore fremebant V., uno ore omnes omnia bona dicunt Ter., poscebatur ore volgi T. glas ljudstva. Rekla: in ore (sc. hominum) esse Ci., L. ali omnibus in ore esse Ci. ali in ore volgi esse Ci., T. ali in ore hominum agere T. ali ire per ora Sil. ali volitare per ora virum Enn. ap. Ci. biti (vsem) ljudem (vsemu ljudstvu) med zobmi (v zobeh), alicui semper (valde) in ore esse Ci. biti komu vedno (zelo) na jeziku, in ora hominum venire H. ali abire L. ali pervenire in ora vulgi Cat. priti ljudem v zobe (na jezike), veliko se govoriti o kom, aliquem semper in ore habere Ci. na jeziku (v ustih) imeti, in ore atque in linguā habere verba haec Gell. na jeziku in ustih imeti; pren.: ex totius belli ore ac faucibus Ci. iz odprtega žrela cele vojne.

2. metaf.
a) ustje, odprtina, luknja, vhod: Pl., Iuv., Col., Q., Sen. tr. idr., in aditu atque ore portūs Ci., o. ulceris V., o. specūs L., Cu., T., fornacis Plin. ustje, lato dedit ore fenestram V. široko odprto luknjo; o rekah izliv, ustje: in ore Tiberis Ostia condita est L.; pesn. (iz)vir, žrelo: Cl., fons Timavi per ora novem it V.
b) ora leonis Col. poet. bot. odolin.

3. meton.
a) jezik, govor(jenje), izreka, izgovor, izgovarjanje, glas, grlo: tanta erat commendatio oris atque orationis N. glasu in govora, faciam uno ore Latinos V. govoriti en (isti) jezik, ora sono discordia V. tuje zveneč jezik, os promptum Q. dober (gladko tekoč, okreten) jezik, os planum, confusum Plin. iun., os (lajava usta, nesramno jezikalo) habeat, linguam (dolg, prešeren, „podmazan“ jezik) Pl.
b) govorica, narečje: os Latinum Plin. iun., Hispanum Gell.
c) jezik kot sredstvo poučevanja: philosophorum ingenia Socratico ore defluentia Vell. zgovornosti; pren.: os Pindari Vell. pesniški jezik, petje, ruit profundo Pindarus ore H. globokoumen jezik. —

II.

1. sinekdoha lice, obličje, obraz: Pl., O., Q., Sen. ph. idr., nihilne te horum ora vultusque moverunt? Ci., in os adversum C. naravnost v obraz, os humerosque deo similis V., ora oculosque in aliquem convertere Ci., alicui os praebere Ter. dati se (pustiti se) komu biti v obraz, os praebere ad contumeliam L. dati se (pustiti se) v obraz zasramovati, aliquem coram in os laudare Ter. v obraz (v oči), tot sese vertit in ora V. v toliko podob; tudi o živalih: O., insignis ore (sc. rex apium) V., ore rubicundo (sc. gallina) Plin.; occ. lice = oči = prisotnost, navzočnost, priča (v zvezah vpričo z gen.): Ter., incedunt per ora vestra magnifici S. pred vašimi očmi, vpričo vas = in ore vestro S. fr., per ora cedere H., ante oculos et ora parentium V., in ore parentum filios iugulare Sen. ph. ali in ore eius iugulari T. ali in ore omnium versari Ci. očitno (javno) se (po)kazati, med ljudmi živeti, quae in ore atque in oculis provinciae gesta sunt Ci. pred obrazom in očmi.

2. metaf. lice = sprednja stran glave, krinka, maska: Gorgonis os pulcherrimum … revellit atque abstulit Ci., truncis arborum antefixa ora T., ora corticibus sumunt horrenda cavatis V.

3. meton. lice glede na značaj, (pre)drznost, nesramnost: Pl., Ter., L., Sen. ph., Suet. idr., duri puer oris O. nesramen in drzen, os hominis insignemque impudentiam cognoscite Ci., si Apii os haberem Ci., os Academiae Ci., quod habent os! Ci. kako so predrzni! Ci.

Opomba: Gen. pl. ōrium redek in poznolat., dat. in abl. pl. ōribus Varr., V. in poznolat.

osamosvojitev samostalnik
1. (o statusu države) ▸ önállóság, önállóvá válás, függetlenségTo je bila četrta zlata kolajna in hkrati prva ženska za Slovenijo na olimpijskih igrah po osamosvojitvi. ▸ Szlovéniának ez volt a negyedik aranyérme, és az első női olimpiai érem az ország önállóvá válása óta.

2. (o neodvisnosti od drugih) ▸ függetlenség, függetlenedés8. oktobra 1991 je Slovenija razglasila denarno osamosvojitev in uvedla tolar kot slovenski denar. ▸ 1991. október 8-án Szlovénia kikiáltotta monetáris függetlenségét és szlovén valutaként bevezette a tollárt.

3. (o živem bitju) ▸ önállósulás, függetlenné válás
K njegovi osamosvojitvi so prispevali tudi starši, ki so mu pustili prosto pot pri odločitvah. ▸ Az önállósulásához a szülei is hozzájárultak, akik szabad utat adtak neki a döntéshozatalban.

oseb|a⁴ [é] ženski spol (-e …) nosilec lastnosti ali oznake:

1. … oseba:
govorno motena oseba der ( ein -r)/ die Sprachbehinderte
hroma oseba der/die Gelähmte
invalidna oseba der/die Erwerbsbeschränkte
na videz mrtva oseba der/die Scheintote
odgovorna oseba der/die Verantwortliche
poročena oseba der/die Verheiratete
prevarana oseba der/die Hintergangene
slaboumna oseba der/die Geistesschwache
sumljiva/osumljena oseba der/die Verdächtigte
vedenjsko motena oseba der/die Verhaltensgestörte
zanemarjena oseba der/die Verwahrloste
neznana oseba der/die Unbekannte
pravo ovadba:
proti neznani osebi gegen Unbekannt

2. oseba z/brez/v …:
oseba brez državljanstva der ( ein -r)/ die Staatenlose
oseba s pravico podpisovanja der/die Zeichnungsberechtigte
oseba v uniformi der/die Uniformierte
oseba s težavami pri učenju der/die Lernbehinderte

3. oseba, ki … stanje:
živi sama der/die Einzelstehende
trpi bolečine der/die Schmerzleidende
ima glasovalno/volilno pravico der/die Stimmberechtigte
ji je bilo odvzeto državljanstvo der/die Ausgebürgerte
je bila odpuščena po prestani kazni der/die Strafentlassene
je bila razglašena za mrtvo der/die Toterklärte
za katero so vsi mislili, da je mrtva der/die Totgeglaubte
je umrla zaradi sevanja der/die Strahlentote
je še živa der/die Lebende

4. oseba, ki … to počne/dela:
graja der Tadler/ die Tadlerin
kliče der Rufer
ne voli der Nichtwähler/ die Nichtwählerin
odklanja vojaško službo der Wehrdienstverweigerer
pozno začenja kariero der Spätstarter
se uči plesati der Tanzschüler/ die Tanzschülerin
dela dolgove der Schuldenmacher
ve za kaznivo dejanje der Mitwisser/ die Mitwisserin
istega spola der Geschlechtsgenosse/ die Geschlechtsgenossin
speča oseba der Schläfer/ die Schläferin
ima edina v družini zaslužek der Alleinverdiener/ die Alleinverdienerin
(navadno) dela ponoči der Nachtarbeiter/ die Nachtarbeiterin
dolgo spi der Langschläfer/ die Langschläferin
hodi v cerkev der Kirchgänger/ die Kirchgängerin
ima dve/več državljanstev der Mehrstaater/ die Mehrstaaterin
išče počitek der/die Erholungssuchende
je naredila/dela kariero der Aufsteiger
je prestopila v drugo vero/stranko … der Überläufer
malo zasluži der Kleinverdiener
moči posteljo der Bettnässer/ die Bettnässerin
odloča der Entscheidungsträger
pozno vstaja der Spätaufsteher
si ne pripenja varnostnega pasu v avtomobilu der Gurtmuffel
vedno reče da der Jasager
vedno reče ne der Neinsager
voli prvič der Erstwähler
vozi sam der Selbstfahrer
zgodaj vstaja der Frühaufsteher

5. oseba v … letih:
dvajsetih der Zwanziger
tridesetih der Dreißiger
petdesetih der Funfziger
oseba sredi … let:
tridesetih der Mittdreißiger
štiridesetih der Mittvierziger
oseba konec … let:
tridesetih der Enddreißiger
štiridesetih der Endvierziger

oslepáriti escroquer, tromper, duper, frauder, tricher ; familiarno carotter, rouler, fllouter, blouser

oslepariti koga (figurativno, ekspresivno) donner le change à quelqu'un, familiarno mettre quelqu'un dedans, monter un bateau à quelqu'un
oslepariti koga pri blagu duper (ali familiarno carotter) quelqu'un sur la marchandise
pustiti se oslepariti se laisser duper (ali rouler)

osovrážiti to make odious (ali hateful, disliked, unpopular)

osovrážiti se to become hated (ali disliked, unpopular, hateful, obnoxious); to render oneself odious (pri kom to someone), to be unpopular (ali hated, hateful, disliked, odious, obnoxious)

ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
(biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
ostati buden rimanere desti
ostati ravnodušen rimanere indifferenti
ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
ostati sam rimanere soli
ostajati mlad mantenersi giovani

4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
ostati praznih rok restare a mani vuote
ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
ostati brez prebite pare restare al verde
ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
ostati na cedilu restare a bocca asciutta
ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
ostati na dolgu restare in debito
mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
ostati na miru, pri miru non muoversi
ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
ostati pri besedah non far che parlare
ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
ostati pri starem non cambiare niente
ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
naj ostane med nama resti fra noi
to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca

osta|ti (-nem) ostajati

1. bleiben, kje: verweilen, tam: [dortbleiben] dort bleiben, tu: [hierbleiben] hier bleiben, dableiben, (vztrajati) verharren, pri početju: dranbleiben
ostati na svojem mestu/položaju (ne oditi) auf seinem Posten bleiben
v položaju: [stehenbleiben] stehen bleiben, [sitzenbleiben] sitzen bleiben, [liegenbleiben] liegen bleiben, (držati se) [haftenbleiben] haften bleiben
ostati pokonci (ne iti spat) aufbleiben

2. (ostati nespremenjen) [bestehenbleiben] bestehen bleiben (obstati); dolžan: schuldig bleiben, hladen: [kaltbleiben] kalt bleiben; figurativno einen kühlen Kopf bewahren, nespremenjen: [gleichbleiben] gleich bleiben, nespremenjeno v veljavi: unberührt bleiben, odprt: [offenbleiben] offen bleiben, prižgan: anbleiben, skrit: verborgen bleiben, skupaj: zusammenbleiben, tih: stillbleiben, trden: festbleiben, zaprt: zubleiben, živ: am Leben bleiben
ostati zvest komu/čemu (jemandem/einer Sache) die Treue halten
ostati praznih rok figurativno leer ausgehen, in die Röhre gucken
ostati na cedilu figurativno zwischen zwei/allen Stühlen sitzen
ostati neizkoriščen brachliegen
ostati nekaznovan frei ausgehen
ostati pri stvari bei der Sache bleiben
ostati v stiku s kom: mit (jemandem) im Gespräch bleiben, in Verbindung bleiben
ostati v defenzivi in der Defensive bleiben
ostati z dolgim nosom der Dumme sein, in die Röhre gucken, mit langer Nase abziehen
ostati brez besed die Sprache verschlagen/rauben (ostal je … es hat ihm die Sprache verschlagen)

3. kot ostanek: [übrigbleiben] übrig bleiben, übrig sein
ostati kot sled po Xu Spuren zurücklassen (X hat Spuren zurückgelassen)
da ne ostane niti sled bis auf die letzte Spur

òstati òstanēm, vel. òstani in òstāj aor. òstah òsta in òstadoh òstade
1. ostati: sve je ostalo pri starome; ostati u životu ostati pri življenju; neka ostane to medu nama naj ostane to med nami; ne ostati nekome dužan; ostajte zdravo ostanite zdravi; ostajte zbogom ostanite zbogom; ostati bez krova nad glavom ostati brez strehe nad glavo; ostati na ulici, na sokaku ostati na cesti, brez stanovanja; ostati na božjoj milosti, na božjoj volji biti prepuščen božji milosti, božji volji; ostati na mjestu mrtav; sva njegova obećanja ostala su na papiru, na hartiji; ostati s kim okom u oko znajti se s kom med štirimi očmi: ostati praznih ruku ostati praznih rok; ostati na snazi, u važnosti še naprej veljati
2. zaostati: ostati iza koga
3. osčati, obstati: ostati na pola puta

ostáti (bivati) to stay, to remain

ostáti zunaj to stay out; (vztrajati) to persist in, to stick to, to abide by, to keep to; (preostati) to be left over
ostáti doma to stay at home
ostáti v postelji to stay in bed, to keep to one's bed
ostáti pri predmetu to keep to the point
ostáti miren, hladnokrven to keep cool; to keep one's temper
ostani, kjer si! keep still!, stay where you are!
ostalo bo toplo it wilI stay warm
ostáti zdrav to remain healthy
to ostane med nama (figurativno) this is a word in your ear, I tell you this in strict confidence, this is quite between ourselves, this is strickly confidental
vse ostane pri starem no change will be made, everything will be as before
kje smo ostali zadnji teden? (v šoli) where did we leave off last week?
ostanem pri svojem mnenju I stick to my opinion
ostane pri tem! we will leave it at that!
nič drugega mi ne (pre)ostane... I have no choice but..., there's nothing for it but..., I have no alternative, it's a case of Hobson's choice
nič drugega (nam) ne ostane, kot da... there is nothing for it, but to...
ostanite pri telefonu! hold the line, please!

ostáti rester; demeurer; garder; persister; subsister

ostati doma rester à la maison, garder la maison
ostati hladnokrven, resen garder son sang-froid (ali la tête froide), son sérieux
ostati komu kaj dolžan être (ali demeurer) en reste de quelque chose avec quelqu'un
ostati miren rester tranquille, conserver le calme
ostati nekaznovan rester (ali demeurer) impuni
ostati nem rester court
ostati tiho rester tranquille, se tenir coi
ostati neplačan rester non payé
ostati tepček (figurativno) être le dindon de la farce, être dupe
tu ostati rester
ostati zadaj rester en arrière (ali derrière)
ostati zvest komu garder fidélité à quelqu'un, rester fidèle
ostati na mestu rester sur place
ostati na položaju rester à son poste (ali en place, en fonction)
ostati na poti rester en chemin (ali en route)
ostati svež (hrana) se garder frais
ostati pri svojem mnenju garder (ali persister dans) son opinion
ostati pri življenju, živ rester vivant (ali en vie), avoir la vie sauve, survivre
ostati v stiku z nekom rester en contact avec quelqu'un
ostati v veljavi (zakon, pravilnik) rester en vigueur, être valable
ostati z dolgim nosom (figurativno) en être pour ses frais
ostane mi samo, da se vam zahvalim il ne me reste plus qu'à vous remercier
ostanemo (sedaj smo) kvit nousen sommes quitte(s)
ostanite pri aparatu (pri telefonu) ne quittez pas (l'appareil)!
od starega gradu je ostalo samo nekaj ruševin il subsiste seulement quelques ruines du vieux château
pri tem ostati en rester là
vse ostane pri starem rien ne changera, tout restera comme auparavant
to mi bo za vedno ostalo v spominu cela restera gravé à jamais dans ma mémoire
za njim so ostali žena in otroci il a laissé une veuve et des enfants
stvari ostanejo, kot so les choses en demeurent là
pri čem ostati persister dans quelque chose
kje smo ostali (z branjem)? où en sommes-nous restés (de notre lecture)?

ostáti quedar(se) ; (preostati) sobrar, quedar, restar

ostati doma quedarse en casa
ostati miren quedarse guieto, conservar la calma
ostati dolžan quedar debiendo
nič ne ostati dolžan no quedar a deber nada
ostati neplačan quedar por pagar
ostati nekaznovan quedar impune
ostati isti seguir siendo el mísmo
ostati pri čem insistir en, persistir en (a/c)
naj ostane pri tem! ¡quede esto aquí!
ostati pri krmilu (fig, pol) seguir en el poder
ostati brez posledic no tener consecuencias
ostati pri stvari atenerse al (ali no desviarse del) asunto
ostati zvest seguir fiel
ostati pri življenju quedar con vida
kje smo ostali? ¿dónde habíamos quedado?
ostanemo (sedaj smo) kvit quedamos iguales
ostati zadaj quedar atrás
ostanite pri aparatu (pri telefonu)! ¡no se retire, por favor!
ostajamo s spoštovanjem (konec pisma) quedamos de ustedes af. mos y s. s.
tako ne bo ostalo las cosas no han de quedar así (ali ahí)
to ostane med nami esto queda entre nostros
vse ostane pri starem todo queda (ali sigue) como antes
2 od 7 ostane 5 siete menos dos son cinco