Franja

haphē -ēs, f (gr. ἁφή), pravzaprav dotikanje, prijemanje, od tod meton.

1. rumeni sviž(ec), droban pesek, ki so si ga rokoborci po vtiranju olja nanašali na telo, da so jih nasprotniki lahko zgrabili: Mart.

2. šalj. metaf. prah na potovanju: Sen. ph.

happen [hǽpən] neprehodni glagol
zgoditi se, pripetiti se (to komu, s čim)
pogovorno slučajno priti, vpasti (in, into v)

to happen to slučajno
I happened to meet him slučajno sem ga srečal
to happen across s.o. naleteti na koga
to happen (up)on slučajno na koga ali kaj naleteti
as it happens slučajno, po naključju, v tem slučaju
it happened that slučajno se je pripetilo, da
...and nothing happened in nič se ni zgodilo

harpastum -ī, n (gr. ἁρπαστόν : ἁρπάζω) manjša in trša žoga (natrpana s cunjami, perjem idr.), potem tudi igra z njo; igralec enega moštva je igralcem nasprotne ekipe žogo vrgel tako, da so jo ti čim težje ujeli (to je storil najbolje, kadar je z gibom roke in premikom telesa nakazal eno smer, potem pa žogo nepričakovano vrgel v drugo): Mart.

harpē -ēs, f (gr. ἅρπη srp)

1. srp: Val. Fl.

2. srpast meč, Merkurjev krivec (raven, toda s srpastim nastavkom, čisto lat. falcatus ali hamatus ensis, lunatum ferrum): O., Val. Fl.; Merkur ga je posodil Perzeju, da bi z njim usmrtil Meduzo, zato: Cyllenis harpe O., Lucan.

3. žlahtni sokol (Falco gentili Linn.): Plin.

hàrtija ž (gr. ehartes)
1. papir: staviti, baciti svoje misli na -u; hartija za pakovanje, štampanje, pisanje; lakmusova hartija; kažu da hartija sve trpi pravijo, da papir vse prenese; pokriti kuću -om sezidati hišo za dolg, z menicami
2. mn. papirji, dokumenti: -e od vrijednosti, vrednosti; pokazati svoje -e svoje papirje, dokumente

harto dovolj, dosti; mnogo; zelo, precéj

harto dificil zelo (precèj) težaven
harto sé que es verdad dobro (saj) vem, da je to res
harto conocida es la causa vzrok je dovolj poznan

Hase, der, (-n, -n) zajec (tudi Tierkunde); da liegt der Hase im Pfeffer v tem grmu tiči zajec; wie der Hase läuft kam pes taco moli; mein Name ist Hase, ich weiß von nichts nič nimam pri tem, nič ne vem!

hasta do

hasta dentro de una semana šele v enem tednu
no me levanto hasta las ocho vstajam šele ob osmih
hasta después, hasta luego, hasta pronto, hasta más tarde na skorajšnje svidenje!
hasta una legua de allí kako miljo odtod
hasta más no poder v najvišji možni meri
se olvidó hasta decirle groserías spozabil se je tako daleč, da mu je rekel grobosti
le golpearon hasta matarle do smrti so ga pretepli
hasta que dotlej da, dokler ne
hasta que vuelva dokler se ne vrne
hasta que lo dijo dokler ni tega končno rekel

haud in haut, predklas., a le pred soglasniki tudi hau ne, ne ravno, pač ne, nikakor ne, kratko in malo ne (zanika subjektivno, torej šibkeje, posamezne pojme, nikdar celih stavkov, non zanika objektivno). Stoji (redko v klas. prozi, pogosto pri pesnikih in poklas.)

1. pri adj. in adv. (litota): haud bonus (= malus), h. malus (= bonus) Pl., h. aequus Pl., H., h. mirabile est Ter., h. mediocris (= egregius) Ci., h. obscurum odium Ci., h. aëri simile est Ci., h. ignobilis H., L., h. alienus, h. absurdus, h. dissimilis, h. dubius, h. surdus, h. pauci L., h. plura O., h. fallax Val. Max., hau multo secus L. Andr. fr. ne dosti drugače, h. diu Ter., h. dudum Pl., h. vidi magis Pl. = niti na misel mi ne hodi (pride), niti ne mislim na to, h. facile (= difficillime) Ci., S., L., Cu., Col., Iuv., h. mediocriter Ci., h. paulo, h. satis Ci., T., h. sane Ci., S., L., Cu., T., Suet., h. longe C., S., L., h. ita longe N., h. dubie S., L., Cu., Suet. čisto nedvomno, h. impigre S. fr., L., h. impune V., L., O., h. aeque, h. ambigue, h. aegre, h. gravate, h. gravatim L., h. aliter V., Val. Fl. ali h. secus Pl., V., L. nič drugače, prav tako, h. male H., h. perinde, h. unquam T.

2. pri pron.: h. alius Pl., L., h. quidquam Ter. težko da kaj, h. quisquam Kom., L. težko da kdo, gotovo nihče, h. meum est Acc. fr., h. ullus, h. tantus L., hic se ipse fallit, h. ego Ph.

3. pri subst. brez praep. ali s praep.: h. iniuriā, h. ab re duxi, cum h. e re publ. esset, h. per ambages L., h. sine causa L. pač ne brez vzroka.

4. pri glag. (v klas. prozi večinoma le pri scio, redko pri dubito, ignoro, assentior idr.): h. scio (pri komp. tudi kot ena beseda hauscio) an … ne vem … , če ne … = skoraj bi mislil, da … , ali kratko (= fortasse) morda, h. scio, an mihi profuerit Ci., h. scio, an fieri possit Ci., h. scio mirandumne (nam. an) sit C., h. otium est Pl., h. faciam Ter., h. dubitans cessit patriā Ci., h. auditus est Ci. ep., h. assentior Ci., h. optimi cuiusque animus maxime ad inmortalitatem … niteretur Ci., h. erit, ut merito inmortalis possit haberi Lucr., h. ambigo L., quod h. fuerat, h. timeam, h. equidem credo, progenies h. infitianda parenti O., h. spernendis viribus T., h. nocet error Prud.

5. v zvezi z drugimi nikalnicami: neque haud, h. non, h. nil Kom., haud … nec V.

6. v soodnosnosti: haud … sed Enn. fr., Kom., Ci., V., H., Cat., hau … verum Pl., quod ni … haud Ci., quod si … haud Ci., sed ut … ita haud Ci., haud quia … sed quia H., haud … tam L., T., haud tantum … quantum L.

hauriō -īre, hausī, haustum, pt. fut. haustūrus, pa tudi hausūrus: V., Sil., Stat., Cl. (haurio nam. hausio)

I.

1. črpati, zaje(ma)ti: aquam ex puteo Ci., de dolio Ci. (gl. dolium) lymphas de gurgite V., liquores, undas O., manūs haustā … abluit undā O.; occ. (kri) preli(va)ti: sanguinem Ci., Lucan., Ps.-Q., hauriendus aut dandus est sanguis L. moramo (tujo) kri prelivati ali (svojo) dati, h. cruorem O., multum sanguinis Cu.

2. metaf. zaje(ma)ti = povze(ma)ti, posneti: ex natura ipsa hausimus legem Ci., illa ex quo fonte hauriam, sentio Ci., ut ea a fontibus potius hauriant, quam rivulos consectentur Ci., fontes adire et haurire praecepta H., h. de faece Ci. zajemati iz brozge = vzeti od slabih govornikov, ex vano h. L. iz nezanesljivih virov povzeti (o zgodovinopiscih); occ. vzeti, jemati, nab(i)rati, pob(i)rati, zb(i)rati: sumptum ex aerario Ci., aurum ex Syriae gazis Ci., arbusta ab imis radicibus Lucr. izruvati, ex parvo H., pulverem palmis O., pulvis haustus O., Hecabe hausit inque sinu cineres secum tulit Hectoris haustos O., terraeque immurmurat haustae O. v izgrebeno zemljo, haurit arenas ungulā Stat. razriva pesek, se globoko vdira v pesek.

II.

1. izčrpati, zajeti: totiens haustus crater O. iz katerega se je tolikokrat zajelo; occ. izprazniti, izpiti: pateram V., pocula ore O., illi avide exceptum pateris hausere cruorem Val. Fl.; pren.: calamitatem Ci. ali dolorem Ci., Sil. izpiti čašo nesreče, voluptatem Ci., T. ali libertatem L. uživati, supplicia scopulis V. pretrpeti.

2. metaf.
a) izsrkati, izsesati, oslabiti, zapraviti: Italiam … faenore hauriri T., non … profligator, ut plerique sua (svoj denar) haurientium T., h. Latium Sil. premagati, patrias opes Mart.
b) dokončati, dovršiti: medium sol igneus orbem, hauserat V., vastum h. iter Stat.
c) (telesne dele) odpreti, predreti, prebosti: ictu ventrem atque inguina L., latera ac ventres equorum cornibus Lucr., latus gladio V., Cu., haerenti latus O., latus Hiberi, latus ense Sil., rostro femur O., pectora ferro O., pectus gladio Quadr. fr., iugulus Caesaris haustus Lucan., fama tradidit Camurium … inpresso gladio iugulum eius (sc. Galbae) hausisse T.; pesn.: non lumen, … loca luminis haurit O. ne iztakne oči, … prevrta le očesni jamici; pren.: cum … haurit corda pavor pulsans V. prešine, oslabi.

III.

1.
a) vase črpati, — vleči, zajemati, sprejemati, vsrkavati: alveus haurit aquas O. zajema vodo, cum primae lucem pecudes hausere V. = so se porodile, auras V. ali caelum h. Iuv. sapo loviti, dihati; pesn.: suspiratūs h. O. globoko dihati.
b) srebati, srkati, piti: accedere fontīs atque h. Lucr., hauriendum sanguinem … praebere L., quos (lacūs) si quis faucibus hausit O., h. aquam, humorem Cu., non respirare in hauriendo Plin., h. plurimum meri Suet., venenum Suet., Aur., potio hausta Suet., h. sanguinem caprinum Aur.
c) požreti, pogoltniti, použiti, zaužiti: ardentes ore carbones Val. Max., cibos integros Col., solidos cervos Plin.; pren.: semisomnos hausit flamma L., aggerem ac vineas … incendium hausit L., cunctos … incendium hausit T., Pompei theatrum igne fortuito haustum T. pogorelo, zgorelo, colonia igni hausta T., seu me … hauriet … ignis Val. Fl., progeniem hauserunt flammae Sil., multos hausere gurgites L., hauriuntur gurgitibus T., domus hausta fluctu est Val. Fl., arbores in profundum haustae (sunt) L. so se v globočino zvalila (padla), hauriri urbes terrae hiatibus Plin. pogreznila; pesn.: pariter pallor ruborque purpureas hausere genas Stat. = sta se po … licih razlili.

2. metaf. (z očmi, ušesi, duhom, srcem) „vsrkavati“, požirati, zaznati, hlastno sprejeti, navzeti se česa: oculis ea pectoris hausit O. je zaznal, vocem his auribus hausi V. ali auribus hausi talia dicta meis O. sem začul, slišal, v istem pomenu tudi brez auribus: strepitum exterritus hausit V., magnum sonantes haurit Val. Fl.; oculis auribusque haurire tantum gaudium L., quid eum non sorbere animo, quid non haurire cogitatione censetis? Ci. da ne pije v duhu na dušek, hoc animo hauri V. to si k srcu vzemi, animo spem inanem h. V. vdajati se praznemu upanju, haurit pectore ignes ali flammas latentīs hausit O. (v srcu) se mu je vnel plamen (skrivne) ljubezni, h. artes T., studium philosophiae acrius T. prevneto se baviti z … , expugnationes urbium … hauserant animo T. so se bili namenili, h. eloquentiam, ius, rem militarem T.

Opomba: Star. obl.: impf. act. haurībant Lucr., cj. pf. haurierint Varr. fr., ind. plpf. haurierant Vulg., pt. pf. haurītus Ap., pt. fut. haurītūrus Iuvenc., sup. haurītū Ap.

haustus -ūs, m (haurīre)

1. črpanje, zajemanje: Mel., h. profundus Col., facilis Iuv., pro qualitate haustuum Amm. (o bisernicah); occ. kot držpr. t. t. aquae haustus Ci., Ulp. (Dig.) pravica do zajemanja vode, — do vode, — do studenca.

2. meton. izčrpano, zajeto: haustu sparsus aquarum V. z zajeto vodo (studenčnico) iz vodnjaka, h. arenae O. peščica peska.

3. metaf.
a) zajemanje (sape): h. aetherii V. eterski dih, alium domi esse caeli haustum Cu. da se doma diha drug zrak, aurae h. Cod. Th., ignis haustus Fl. požiranje ognja.
b) konkr. požirek, napitek, pitje: papaveris haustus itemst facilis quasi aquarum Lucr., h. aquae L., O., exiguis haustibus inde bibere O., accipe haustūs sanguinis O. pij kri, haustus Bacchi sumere alicui O. na zdravje koga piti, napiti komu, a te decurrit ad meos haustūs liquor Ph. do kraja, kjer jaz pijem, h. fontium Cu., humani cruoris Min., poculum haustui admovere Iul. Val.; pren.: Pindarici fontis haustūs H. pitje iz Pindarjevega vira (vrelca) = posnemanje Pindarjevega pesništva, haustūs iustitiae bibere Q.

havarija samostalnik
1. (poškodba ladje ali letala) ▸ havária, hajókárV primeru okvare stroja ali havarije na ladji poskrbim, da pristojni delavci kar se da hitro odpravijo napake. ▸ A hajón előforduló géphiba vagy havária esetén gondoskodom arról, hogy a megfelelő munkások a lehető leggyorsabban elhárítsák a hibákat.
Povezane iztočnice: generalna havarija, skupna havarija

2. (večja nezgoda) ▸ haváriaPred osemnajstimi leti je v rudniku v podzemni havariji umrlo 180 rudarjev. ▸ Tizennyolc évvel ezelőtt a bányában, egy föld alatti haváriában 180 bányász vesztette életét.
Havarija v tem podjetju je povzročila ogromno ekološko katastrofo in veliko škodo madžarskemu gospodarstvu. ▸ A vállalatnál történt havária hatalmas ökológiai katasztrófát és nagy kárt okozott a magyar gazdaságban.

have^*2 [hæv] prehodni glagol & neprehodni glagol
imeti; vsebovati, imeti v sebi; imeti mlade, otroka (to have a baby)
imeti, preživljati (to have a fine time dobro se imeti)
obdržati, imeti (may I have it?)
gojiti čustva, imeti (misli itd.); dobiti (I've had no news)
zvedeti od, slišati od (I have it from my friend)
znati, razumeti (she has no German)
jesti, piti, kaditi (I had a sandwich, some coffee, a cigarette)
trditi (as Plato has it)
sleng potegniti, prevarati koga
z nedoločnikom: morati (I have to do it)
z objektom in preteklim deležnikom: dati si kaj narediti (I had a suit made)
z nedoločnikom brez "to": dovoliti, trpeti (I won't have it, I won't have you say it)

Z nedoločnikom brez "to":

I had as good; ali as well prav tako bi lahko
I had as lief; ali as soon prav tako bi rad
I had better; ali best bolje bi storil, če, bilo bi pametno, če
I had sooner; ali rather raje bi
I had soonest; ali liefest najraje bi

Druge fraze in rabe:

sleng you have been had prevarali so te
parlament the Ayes have it večina je za
figurativno he had me in the argument potolkel me je
have them come here poskrbi, da pridejo
(not) to be had se (ne) dobi
you have it coming dobiš, kar zaslužiš
what would you have me do? kaj naj po tvojem storim?
I won't have you do it ne dovolim, da bi to naredil
have done! nehaj!
I have done with it s tem sem opravil
I have your idea sedaj te razumem
he had a leg broken zlomil si je nogo
he had a son born to him rodil se mu je sin
I won't have it tega ne trpim, ne dovolim
you have me, have you not? ti me razumeš, kajne?
rumour has it govorica gre
he will have it that on trdi, da
have it your own way naj bo po tvojem
I have it že imam, spomnil sem se
I would have you know rad bi, da zveš
I had him there na tem sem ga ujel, premagal sem ga, bil sem močnejši od njega
you have it right prav imaš, uganil si
to have breakfast, lunch, dinner (supper) zajtrkovati, kositi, večerjati
to have an affair imeti ljubezensko razmerje
to have the best of zmagati
to have s.th. by heart znati kaj na pamet
to have a chat pokramljati
to have a cold biti prehlajen
to have the cheek to predrzniti se
to have a day off imeti prost dan
to have to do with imeti kaj opraviti z
to have an edge on imeti majhno prednost, biti malo opit
to have one's fill of imeti dovolj česa
to have one's fling izdivjati se
ameriško, pravno to have and to hold imeti v posesti, ne spustiti iz rok
to have it in for s.o. zameriti komu, komu kaj slabega želeti
to have it in one to imeti dovolj poguma za
to have a heart biti usmiljen, imeti srce
to have kittens biti razburjen
to have the laugh on zadnji se smejati
to have a look at pogledati
to have a mind to kaj nameravati
to have s.th. in mind imeti kaj v mislih
to have it (all) over s.o. biti na boljšem od koga
to have it out with s.o. razčistiti stvar s kom
to let s.o. have it kaznovati koga, odkrito komu povedati, kar mu gre
to have ready pripraviti
to have a short (long) run obdržati se malo (dolgo) časa
to have the run of imeti pravico uporabljati
to have a say in imeti pravico kaj reči k
to have a good time dobro se imeti
to have a way with znati s kom ali čim ravnati
to have a shot at poskusiti kaj narediti
to have s.th. on s.o. imeti koga v šahu
to have s.o. on toast imeti koga v rokah, prekaniti koga
to have a try poskusiti

*hé! [e] interjection hej!

hé! bien! no!
hé, hé! no da! seveda!

hear^* [híə]

1. prehodni glagol
slišati, poslušati
pravno zaslišati, razpravljati, pretresati; uslišati; zvedeti (from od, of o)

2. neprehodni glagol
slišati, dobiti vesti (about o)
slišati (from od)

hear, hear! da slišimo!; ironično glej!, glej!
pravno to hear evidence zaslišati priče
to hear say slišati govoriti
I've heard tell of pripovedovali so mi, povedali so mi
you will hear of it to si boš še zapomnil
he will not hear of it o tem neče nič slišati
let me hear from you piši mi
to make o.s. heard obrniti pozornost nase
so I (have) heard to sem slišal
to hear s.o. out do konca koga poslušati, pustiti koga govoriti do konca

hearing [híəriŋ] samostalnik
sluh, slišaj, poslušanje; avdienca, zaslišanje

day (ali date) of hearing rok obravnave
to fix (a day for) a hearing določiti rok za obravnavo
to gain a hearing dobiti poslušalce
to give s.o. a hearing poslušati koga
to grant a hearing sprejeti v avdienco
hard of hearing naglušen
that's good hearing to je dobra vest
within (out of) hearing se sliši, v slišaju (predaleč, da bi se slišalo)

heart [ha:t] samostalnik
srce, srčni prekat; čud, duša; ljubezen, naklonjenost; usmiljenje, sočutje; hrabrost, srčnost; razum; jedro, središče, osrčje; srčevina, srčika (debla, rastline), srce (solate); bistvo, bit; srček, dragec, dragica; srčen, pogumen človek; predmet oblike srca; rodovitnost (zemlje)
množina srčne karte

after one's own heart po želji, kot srce poželi
at heart v duši, v srcu, po srcu
an affair of the heart ljubezenska zadeva
bless my heart! za boga!
by heart na pamet
at the bottom of one's heart na dnu srca
heart's desire srčna želja
from one's heart iskreno, iz srca
for one's heart srčno rad
heart and head navdušeno
heart of oak srčika hrasta, figurativno srčen človek; leseno ladjevje
heart and soul z dušo in telesom
a heart-to-heart talk odkrit pogovor
in good heart v dobrem stanju
the land is in good heart zemlja je rodovitna, ni izčrpana
in the heart of v osrčju
in one's heart skrivoma
in one's heart of hearts v dnu duše, zares
in heart dobre volje
light of heart vesel, brezbrižen
left heart levi srčni prekat
king (queen) of hearts srčni kralj (dama)
navtika my hearts! tovariši!, pogumni fantje!
near one's heart všeč, pri srcu
the very heart of the matter bistvo zadeve
out of heart malodušen; nerodoviten, izčrpan (zemlja)
sick at heart potrt, žalosten
smoker's heart kadilčevo (bolno) srce
searchings of heart tesnoba, sum
to one's heart's content do mile volje, kot srce poželi
with all one's heart iz vsega srca, srčno rad
with a heavy heart s težkim srcem
medicina disordered heart srčna nevroza

Z glagoli:

to break s.o.'s heart streti komu srce
to clasp s.o. to one's heart prižeti koga na srce
to cry one's heart out oči si izjokati
to cut s.o. to the heart zadeti koga v srce, užaliti
to do one's heart good dobro deti, osrečiti
to eat one's heart out giniti od žalosti
my heart fails pogum mi upada
I cannot find it in my heart to; ali I don't have the heart to srce mi ne da, da bi
to get (go) to the heart of priti (iti) stvari do dna
to give heart opogumiti
to give one's heart to s.o. dati komu srce
to go near (ali to) one's heart ganiti
my heart goes out to him sočustvujem z njim
to grow out of heart postajati malodušen; izčrpavati se (zemlja)
to have a heart imeti (dobro) srce
have a heart! usmili se!
to have no heart biti brez srca, neusmiljen
to have s.th. at heart srčno kaj želeti
to have one's heart in one's mouth v grlu stiskati, biti zelo prestrašen
to have one's heart in one's boots biti zelo malodušen
to have one's heart in the right place imeti srce na pravem mestu
to have s.o.'s good at heart brigati se za dobro nekoga
to have one's heart in one's work biti z vsem srcem pri delu
his heart leaps up srce mu zaigra
to lay s.th. to heart na srce položiti
to lose heart izgubiti pogum
to lose one's heart to zaljubiti se
to make one's heart bleed čutiti veliko usmiljenje in žalost (srce krvavi)
to open one's heart to s.o. razkriti komu srce, biti velikodušen
to pluck up heart opogumiti se
to pour out one's heart srce izliti
to put s.o. in good heart razveseliti, razvedriti koga
to put one's heart into s.th. biti pri stvari z dušo in telesom
my heart sank srce mi je padlo v hlače
to set one's heart on s.th. iz vsega srca kaj želeti
to set one's heart at rest umiriti se, pomiriti se
to take s.th. to heart k srcu si kaj gnati, v srce si vtisniti
to take heart (of grace) zbrati pogum, opogumiti se
to wear one's heart on one's sleeve imeti srce na jeziku
to win s.o.'s heart srce osvojiti
what the heart thinketh, the mouth speaketh povedati, kar ti leži na srcu

heave^*2 [hi:v]

1. prehodni glagol
dvigati, dvigovati, dvigniti; povleči gor
geologija premakniti (sloj, žilo)
navtika dvigniti z vrvjo ali vitlom
pogovorno vreči; nabrekniti, razširiti; dvigati in spuščati

2. neprehodni glagol
dvigati se, plati, valovati; sopsti, sopihati, težko dihati; iti na bruhanje; naraščati, nabrekniti

to heave the gorge rigati
to heave a groan zastokati
to heave a sigh globoko vzdihniti
navtika heave ho! dvigni sidro!
navtika to heave ahead povleči ladjo naprej
navtika to heave the lead vreči globinomer, meriti globino
navtika to heave in sight pojaviti se na obzorju
navtika to heave a ship povleči ladjo s sidrno vrvjo
navtika to heave keel out nagniti ladjo, da je kobilica nad vodo

heaven [hevn] samostalnik
nebesa
množina nebesni svod, nebo, nébes; cona; podnebje
figurativno raj, blaženstvo

Heaven bog
by heaven; ali good heavens! sveta nebesa!
the Heaven of heavens deveta nebesa
heaven and earth v nebesih in na zemlji
to move heaven and earth vse napraviti, vsak kamen obrniti
in the seventh heaven v devetih nebesih, blažen
for heaven's sake za božjo voljo
figurativno, pogovorno to heaven, to high nezaslišano, smrdi do neba
heaven forbid bog ne zadeni
it is Heaven's will božja volja je
thank heaven hvala bogu
would to heaven da bog da
what in heaven? kaj za boga?
it was heaven bilo je božansko

hebēscō -ere (incoh. glag. hebēre)

I. otopevati: acumina (gladiorum) densis ictibus hebescebant Amm. —

II. metaf.

1. fizično otopevati, oslabeti
a) o čutih in čutilih: hebescunt sensus Plin., hebescebant oculi Suet.
b) v dejavnosti omagovati, pešati: maerebant … hebescere dextras Sil.
c) o svetlobi = obledeti: nec frustra adversus impios hebescere signa T., fulgor hebescere caeli … coepit Sil.

2. duševno otopeti, omagati, opešati, oslabeti, omrtveti: si mentis acies … non numquam hebescit Ci., at nos … patimur hebescere aciem horum auctoritatis Ci. trpimo, da se ostrina njihovih ukrepov krha, hebescere virtus coepit S. krepost je začela pešati, smisel za krepost je začel slabeti; o osebah: hebescere et languere nolle Ci. ne hoteti se pogrezniti v topoglavost in lenobo, excitari quosdam ad meliora … , hebescere alios T., illi per fastidium … hebescunt T.