Franja

dúh (-á) m

1. spirito:
delo človeškega duha opera dello spirito umano
lepa je in polna duha è bella e piena di spirito
(miselna, značajska lastnost) kritičen duh spirito critico
(nadarjenost, sposobnost) umetniški, trgovski duh talento artistico, bernoccolo per gli affari
preroški duh spirito profetico

2. (človek glede na miselne, značajske lastnosti) spirito; ingegno:
analitičen duh spirito analitico
nemiren duh spirito irrequieto

3. (splošna miselna, nazorska značilnost) spirito:
spreminja se duh časa sta mutando lo spirito del tempo
biti vzgojen v svobodoljubnem duhu essere educato in spirito libertario
spoštovati duh, ne črko zakona della legge rispettare lo spirito, non la lettera

4. (splošno razpoloženje) spirito; atmosfera:
tekmovalen duh spirito agonistico
odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu i rapporti fra i due paesi sono improntati a uno spirito di amicizia
srečanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja l'incontro si svolse in uno spirito di reciproca comprensione

5. mitol., rel. spirito; fantasma; demone:
dobri in zli duhovi spiriti buoni e maligni
rel. Bog je duh Dio è spirito
hudobni duh lo spirito maligno, il maligno, il demonio
nebeški duhovi gli spiriti celesti, gli angeli
hiša duhov la casa dei fantasmi
izganjati duhove esorcizzare

6. rel. anima

7. filoz. spirito:
duh in materija lo spirito e la materia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
duh se mu je omračil ha perduto il lume della ragione, è uscito di senno
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
dvigniti duha vojakom risollevare il morale, lo spirito dei soldati
biti v duhu pri kom essere con uno in spirito
biti nekoga zli duh essere l'anima nera di qcn.
bolan na duhu malato di mente
iron. ubog na duhu povero di spirito
etn. ura duhov l'ora degli spiriti, mezzanotte
filoz. absolutni duh lo spirito assoluto
rel. sveti Duh lo Spirito Santo

dumm neumen, trapast; dummes Zeug neumnosti, traparije; sich dumm stellen delati se neumnega; sich für dumm verkaufen lassen pustiti se vleči za nos; dumm im Kopf sein vrteti se (komu) (ich bin dumm im Kopf vrti se mi) ; jemandem dumm kommen biti predrzen

Dummheit, die, (-, -en) neumnost, bedastoča; (Streich) neumnost, traparija; mit Dummheit geschlagen sein/vor Dummheit brüllen biti zelo zagaman/neumen

dunque

A) avv.

1. torej:
penso, dunque sono mislim, torej sem

2. no, tedaj, potemtakem:
sbrigati dunque! daj no, pohiti!

B) m invar. jedro, bistvo; sklep; ključni trenutek:
venire al dunque priti do bistva (stvari, zadeve)
essere al dunque biti pred odločilnim trenutkom

dupe [düp] adjectif prevaran, opeharjen; féminin prevaranec, opeharjenec

être la dupe de quelqu'un biti prevaran, opeharjen od koga; nasesti komu, iti komu na led
être la dupe de quelque chose ne priti na svoj račun pri kaki stvari
être sa (propre) dupe, la dupe de soi-même delati si iluzije, sam sebe varati
je ne suis pas dupe ne nasedam, ne grem na led
il me ment, mais je ne suis pas dupe laže mi, a jaz to (dobro) vem
prendre pour dupe za nos voditi, (pre)varati, za norca imeti
c'est un jeu de dupes pri tej kupčiji, pogodbi so nas opeharili

dur, e [dür] adjectif trd; trden; težaven (problem); težak (delo); figuré trdosrčen, strog, neprijazen, osoren; brezčuten; žilav, vztrajen, odporen, utrjen (à proti); zelo mrzel (vreme); trpek (vino); močan (žganje); trdo kuhan (jajce); globok (spanje); uporen (otrok); kričeč (barva); viharen, razburkan (morje); adverbe trdó, močnó

à la dure surovo, grobó
dur à cuire žilav, odporen; figuré, familier otopel; uporen
dur à digérer, de digestion težko prebavljiv; komaj verjeten
dur à la fatigue, à la souffrance utrjen, odporen
dur à la vente težkó prodajen
il est dur à la fatigue on gara ko črna živina
col masculin dur trd ovratnik
coup masculin dur težak, hud udarec
construit en dur masivno, s trdnim materialom zgrajen
le temps est dur vreme je zelo mrzlo
les temps sont durs časi so težki, slabi
avoir le cœur dur biti trdosrčen
avoir l'intelligence dure biti trde glave
avoir l'oreille dure, être dur d'oreille slabo slišati, biti naglušen
avoir la peau dure (figuré) imeti debelo kožo
avoir la tête dure imeti trdo butico; biti zelo trmast
avoir la vie dure biti trdoživ, upirati se bolezni
croire dur comme fer trdno verjeti
entendre dur biti naglušen
être à dure école biti v trdi šoli
être dur pour quelqu'un strogo s kom ravnati
il m'est dur d'accepter cela težko, mučno mi je to sprejeti
être dur à la détente težko se ločiti od denarja, nerad plačati
frapper, cogner dur krepko biti, tolči, udariti
rendre, faire la vie dure à quelqu'un komu greniti življenje
répondre sur un ton dur osorno, rezko odgovoriti
travailler dur trdo, težko delati, garati
le soleil tape dur sonce močnó pripeka
ça va chauffer dur (populaire) vroče bo, pripekalo bo

durare

A) v. intr. (pres. duro)

1. trajati; vzdržati; obdržati se:
stoffa che dura trpežno blago

2. vleči, zavleči se:
la faccenda dura da un'eternità zadeva se vleče že celo večnost
durare da Natale a S. Stefano biti kratke sape

3. trdovratno vztrajati:
durare nello scherzo še naprej se šaliti

B) v. tr.

1. knjižno potrpeti, prenašati:
durare fatica mučiti se
durare fatica a guadagnarsi il pane z muko si služiti kruh
durare fatica a credere težko verjeti

2.
durarla vzdržati:
non la durerà a lungo ne bo dolgo zdržal
PREGOVORI: ogni bel gioco dura poco preg. vsake zabave je enkrat konec
chi la dura la vince preg. kdor vztraja, uspeh osvaja

durchdringen^*2 prodirati, prodreti (skozi), predirati; ein Gefühl jemanden: prevevati, prežemati; von etwas durchdrungen sein biti prežet od

durcheinander wahllos: vsevprek; durcheinander sein biti zmeden, iz tira

dürfen (durfte, hat gedurft) smeti (darf ich? ali smem?); lahko (das darfst du glauben to lahko verjameš); das dürfte (so sein) utegnilo bi (biti tako); Was darf es sein? Kaj želite?, S čim smem postreči?

dúri (-i) f pl. star. porta:
pren. trkati na duri bussare alla porta
pren. biti pred durmi essere imminente

duro

A) agg.

1. trd:
duro come il sasso trd kot kamen
pane duro trd kruh
uova dure v trdo kuhana jajca
duro d'orecchi pog. naglušen; pren. gluh
duro di testa, di comprendonio pog. zabit, top
avere la pelle dura imeti trdo kožo
osso duro trd oreh
muso duro nesramnost, neotesanost; (ispido)
barba dura sršata brada

2. šport oster:
fare, praticare un gioco duro igrati ostro

3. neprožen; trmast:
cappello duro polcilinder
persona dura trmast človek

4. hud, neprijazen, mučen:
inverno duro huda zima

5. strog, neizprosen; podel, krut, brezčuten

6. težak, težaven; ekst. nerazumljiv:
un testo duro da capire težko razumljivo besedilo

7. kem. trd:
acqua dura trda voda

B) m

1. trdo, trd predmet, trda površina:
dormire sul duro spati na trdem

2. težava:
il duro ha ancora da venire težava šele pride

3. neuklonljiv človek, pogumnež; brezsrčnež, nasilnež:
fare il duro biti brezsrčen, delati se brezsrčnega

C) avv.

1. ostro, strogo:
tenere duro vztrajati

2. globoko; trdo; trdno:
dormire duro trdno spati
lavorare duro trdo delati

duro trd, žilav; težaven; trdovraten, strog; skop

duro de oído naglušen; neposlušen
duro de pelar težko izvedljiv, trd oreh
huevo duro trdo kuhano jajce
dar en duro na težkoče naleteti
a duras penas komaj
tomar las duras con las maduras ne biti izbirčen

Durst, der, (-/e/s, ohne Plural) žeja; Durst haben biti žejen; Durst bekommen postati žejen; Durst machen povzročati žejo; den Durst löschen odžejati (se); einen über den Durst trinken napiti se

Dusel, der,

1. (Schwindel) vrtoglavica; (Rausch) opitost| im Dusel sein biti v rožicah

2. (Glück) krompir (sreča)

duš|a¹ ženski spol (-e …)

1. (psiha) die Seele; -seele (človeška Menschenseele, filistrska Philisterseele, kramarska Krämerseele, ljudska Volksseele, pesniška Dichterseele, ženska Frauenseele); (narava) das Gemüt (blaga ein sanftes)

2. religija die Seele
verna duša v vicah die arme Seele im Fegefeuer
uboga duša die arme Seele
trpeti škodo na duši Schaden an seiner Seele nehmen
izdihniti dušo die Seele aushauchen, seinen Geist aushauchen
dan vernih duš Allerseelen, der Allerseelentag
preseljevanje duš die Seelenwanderung

3.
duša/dobra duša eine Seele von Mensch
lepa duša die schöne Seele
črna duša eine schwarze Seele
nedolžna duša ein reiner Tor
zvesta duša treue Seele
figurativno biti duša vse zadeve die Seele der ganzen Sache sein
nobena živa duša kein Hund, keine Seele, keine lebende Seele, keine Menschenseele, keine/nicht eine Sterbensseele
|
dno duše der Seelengrund
do dna duše bis ins Innerste, zutiefst
iz vse duše aus ganzer Seele
stresti si kaj z duše (etwas) vom Herzen haben
ležati na duši auf der Seele lasten/liegen
biti po duši nach (meinem) Herzen
biti komu pri duši (jemandem) zumute sein (hudo schwer zumute sein, tesno beklommen zumute sein, nicht wohl zumute sein)
z dušo in telesom mit Leib und Seele
biti eno srce in ena duša/ena duša v dveh telesih ein Herz und eine Seele (sein)
figurativno izpustiti dušo (umreti) das Zeitliche segnen
pihati na dušo mit Engelszungen reden, einreden auf (jemanden)
olajšati si dušo sich (etwas) von der Seele reden
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele
privezati si dušo Leib und Seele zusammenhalten, einen verdrücken, den Durst/Hunger stillen
| ➞ → duh, ➞ → srce

dúša soul; (duh) spirit; ghost; figurativno mind

600 dúš (prebivalcev) 600 souls
dobra dúša a good soul, a good fellow
pokojna dúša departed soul
sorodna dúša congenial soul, kindred spirit
neumrljivost dúše religija immortality of the soul
rešitev dúše religija salvation of the soul
preseljevanje dúš transmigration of souls, metempsychosis
z dúšo in telesom with all one's heart and soul, wholeheartedly
iz vse dúše, z vso dúšo with all one's heart
(vseh) vernih dúš dan religija All Souls' Day
iz globine moje dúše from the depths of my soul
pri moji dúši! (up)on my soul!, by my soul
iz (do) dna svoje dúše from (to) the bottom of one's heart
v globini moje dúše in my heart of hearts
dúša in srcé česa the life and soul of something
v dnu svoje dúše in one's innermost soul
biti eno srce in ena dúša to be of one heart and mind
on je plemenita dúša he is a generous soul, he is a noble-minded person
biti komu vdan z dúšo in telesom to be devoted body and soul to someone
on je prava dúša podjetja he is the very soul of the enterprise
žive dúše ni bilo tam not a living soul was there
žive dúše ni na ulici there is not a soul in the street
on je dobra dúša he is a good old soul
dúša me boli it grieves me to the very heart
nekaj imam, nekaj mi leži na dúši something preys upon my mind
izdihniti dúšo to give up, to yield up the ghost, to draw one's last breath
sramovati se v dno svoje dúše to be deeply ashamed (of)
to mi teži dúšo that weighs heavily upon me
vso svojo dúšo vložiti v delo to put one's whole heart into one's work
žive dúše ne vidim I do not see a single soul
žive dúše ni bilo videti there wasn't a soul to be seen
povedati, kar nam leži na dúši pogovorno to say one's piece

dúša (-e) f

1. rel. anima, animo:
človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
skrbeti za dušo aver cura della propria anima
pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata

2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
človek dobre duše una buon'anima
lepa duša anima bella
pesniška duša anima poetica
slovanska duša l'anima slava
v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima

3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
živi duši ne povedati non dirlo a nessuno

4. (najpomembnejši del, člen) anima:
duša akcije l'anima dell'impresa

5. (osrednji del) anima:
žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica

6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz vse duše con tutta l'anima
stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
ležati na duši gravare l'anima, tormentare
biti pri duši piacere
biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
z dušo in telesom anima e corpo
eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
črna duša anima nera
komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo

duty [djú:ti] samostalnik
dolžnost, obveznost; služba, funkcija (on, upon)
dajatev, davek, taksa, carina; spoštovanje
britanska angleščina, tehnično delo, proizvodnost, storilnost, produktivnost; količina vode za zalivanje jutra zemlje

customs duty uvozna carina
in duty bound po dolžnosti
to do duty for služiti kot, biti enako dober kot
off duty prost službe
on duty v službi, na straži
to go on duty stopiti v službo
to lay duty on zacariniti
liable to duty carinski (blago)
in duty bound dolžnosten
to send one's duty to s.o. izraziti komu spoštovanje
to take up one's duties prevzeti dolžnosti
to do one's duty by s.o. opraviti svojo dolžnost do koga
to pay duty on goods plačati carino za blago
duty off brez carine
duty paid ocarinjen

dvá (-é -é) numer.

1. due:
ena in ena je dve uno più uno fa due
korakati po dva in dva marciare in fila per due
delati, jesti za dva lavorare, mangiare per due
pejor. stara dva i genitori
otroci so korakali: leva, desna, ena, dve i bambini marciavano sinist, dest, un, due

2. dva, tri (za izražanje približnosti):
že dva, tri tedne ga nisem videl non lo vedo da qualche settimana

3. (izraža manjšo količino) due:
do trgovine imam dva koraka il negozio è a due passi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe, fare il doppio gioco
imeti dve bradi avere il doppio mento
držati se v dve gube essere, stare piegato in due
pog. imeti dve železi v ognju mettere molta carne al fuoco
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
z eno roko daje, z dvema jemlje con una mano dà, con tutt'e due prende
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi male fa, male aspetti