Franja

sue [sju:]

1. prehodni glagol
(ob)tožiti (for zaradi)
sodno preganjati; (redko) zasnubiti; prositi, nadlegovati s prošnjami

2. neprehodni glagol
tožiti, pravdati se (for zaradi)
prositi (to s.o. koga)

to sue s.o. for damages (for breach of promise, for a divorce) tožiti koga za odškodnino (zaradi prelomljene obljube zakona, za razvezo)
to sue at law (sodno) tožiti
to sue for peace (for mercy) prositi za mir (za milost)
to sue out izprositi pri sodišču

suette [sɥɛt] féminin mrzlica s potenjem

suette miliaire miliarna mrzlica

suffissare v. tr. (pres. suffisso) jezik izpeljati s pripono

suffixation [süfiksasjɔ̃] féminin izpeljava, tvorba (besed) s pomočjo pripone

suffoquer [süfɔke] verbe transitif dušiti, zadušiti; figuré osupiti, sapo vzeti; verbe intransitif dušiti se, s težavo dihati

cette fumée suffoque ta dim duši
il fait une chaleur qui vous suffoque vročina je takšna, da nas (naravnost) duši
suffoquer de colère pihati od jeze
cette nouvelle nous a tous suffoqués ta novica nam je vsem vzela sapo
il m'a suffoqué avec ses déclarations osupil me je s svojimi izjavami
il fut tellement commotionné qu'il suffoquait bil je tako pretresen, da se je kar dušil, da ni mogel dihati, da ni mogel priti do sape

suffrāgātiō -ōnis, f (suffrāgārī)

1. glasovanje za koga, od tod priporočanje, priporočilo, podpiranje, podpora, pospeševanje s priporočilom, sufragácija, starejše priporočba (za kako službo ali dostojanstvo): iusta L., illi a multis mortalibus honestissuma suffragatione consulatus petebatur S., in consule declarando multum etiam apud universum populum Romanum auctoritatis habet suffragatio militaris (vojakov) Ci., si … hanc urbanam (mestnega prebivalstva) suffragationem militari anteponis Ci., extinctae (sc. sunt) suffragationes Ci.; z objektnim gen. (za kaj): suffragatio consulatūs Ci.

2. metaf. sploh pomoč, podpora, priporočilo, pokroviteljstvo, protekcija, spodbuda: divina, humana Val. Max., materna Sen. ph.

suffrāgor -ārī -ātus sum (suffrāgium)

1. glasovati za koga, voliti koga, podpirati, pospeševati koga s svojim glasom, pomoči (pomagati) komu do kake (častne) službe, priporočiti (priporočati) koga za kako (častno) službo: suffragandi nimia libido in non bonis causis eripienda fuit potentibus Ci., si nihil erit praeter ipsorum suffragium tenue, si cui suffragantur, nihil valent gratiā Ci., Catilinae suffragabatur Ci., quae (sc. domus) … suffragata domino … ad consulatum putabatur Ci. da je gospodu priskrbela (zagotovila) glasove za konzulat, da je gospodu pomagala do konzulata, convenerant undique non suffragandi modo, sed etiam spectandi causa P. Scipionis L.

2. metaf. sploh koga podpreti (podpirati), pospeševati, pomoči (pomagati) komu, podpreti (podpirati), priporočiti (priporočati) koga: Dig., cui legi … istius spes falsa … maxime suffragatur Ci., ei meorum temporum memoriam suffragari videbam Ci., huic consilio suffragabatur etiam illa res, quod … C., pronuntiatio, cui suffragatur vox facilis Q., chelidonia herba oculis plurimum suffragatur Marc. zelo ugaja; abs.: Val. Max. idr., fortunā suffragante videris res maximas consecutus Ci. ep., suffragante Theramene populi scito restituitur N. na Teramenovo prizadevanje (prigovarjanje), Lysandro suffragante … Agesilaus antelatus est H., satius est se excutere et non suffragari Sen. ph., si tempus suffragatur Q. — Act. soobl. suffrāgō -are

1.
a) pospeševati, spešiti: Sis. ap. Non.
b) strinjati se s kom, čim, pritrditi (pritrjevati) komu, čemu: populis voluntas haec enim et vulgo datast: refragant primo, suffragabunt post, scio Pomp. fr.

2. uspešno dogajati se, potekati: opera Vulg.

sugar² [šú:gə]

1. prehodni glagol
osladiti, sladkati; prevleči ali posuti s sladkorjem
figurativno osladiti; laskati, dobrikati se (komu); ublažiti, prekriti (kaj) s sladkimi besedami, prigovarjati (komu) s sladkimi besedami
ameriško, sleng podkupiti

to sugar the pill osladiti pilulo, figurativno neprijetno stvar napraviti privlačno

2. neprehodni glagol
sladiti, kristalizirati
sleng nemarno, leno, brez volje delati, zabušavati

3. medmet
ameriško, pogovorno, (zaničljivo) pah!
(nestrpno) ah kaj!

sugar-coat [šúgəkout] prehodni glagol
prevleči s sladkorjem

sugar-coated pill medicina dražé; figurativno osladiti, olepšati

suggestionist [sədžéščənist] samostalnik
medicina kdor zdravi s pomočjo sugestije

suggestionize [sədžéščənaiz] prehodni glagol
vplivati na koga s kakim namignjenim predlogom; sugerirati

suhòvlatan -tna -o, suvòvlatan -tna -o s suhim latjem: žita su nam -a

suicide [sjúisaid]

1. samostalnik
samomor; samomorilec, -lka
figurativno uničenje

suicide club klub samomorilcev (letalci na bombnikih)
race suicide upadanje števila rojstev, narodni samomor, "bela kuga"
to commit suicide napraviti samomor
to commit political suicide uničiti si kariero kot politik

2. prehodni glagol
odstraniti, spraviti s poti, pobiti, usmrtiti
neprehodni glagol
pogovorno napraviti samomor

suivre* [sɥivrə] verbe transitif slediti (quelqu'un komu), iti za (kom), priti za (kom); zasledovati; spremljati, iti s kom; priključiti se (komu); iti vzdolž; kreniti; obiskovati, poslušati (predavanja); ravnati se po, ubogati; opazovati, nadzorovati; verbe intransitif slediti; pozneje, nato priti

se suivre slediti si
à suivre nadaljevanje sledi
comme suit kot sledi
exemple masculin à suivre posnemanja vreden zgled
il suit de là que ... iz tega sledi, da ...
suivre le chemin iti po poti naprej
suivre le droit chemin (figuré) ostati pošten(jak)
suivre la côte pluti vzdolž obale
suivre un cours obiskovati tečaj, predavanja
suivre le cours d'un fleuve iti vzdolž reke
suivre son cours iti svojo pot; normalno potekati
suivre les conseils poslušati, ubogati nasvete
suivre la mode ravnati se po modi
suivre le mouvement (figuré) plavati s tokom; napraviti, delati kot drugi
suivre un parti pripadati neki stranki
suivre quelqu'un en pensée biti v mislih pri kom
suivre quelqu'un de près biti komu tik za petami
suivre une profession opravljati (neki) poklic
suivre le théâtre često iti, zahajati v gledališče
suivre quelqu'un dans la tombe umreti kmalu za kom
suivre les traces, les pas de quelqu'un iti, stopati po stopinjah kake osebe
suivre un traitement (médecine) zdraviti se
suivre quelqu'un toujours et partout ne se ganiti od koga
je ne puis vous suivre ne morem slediti vašim besedam
cet élève ne suit pas en classe ta učenec ne sledi pouku, ni pazljiv v šoli
la nuit suit le jour noč pride za dnevom
sa maison suit la mienne njegova hiša pride (po svoji legi) za mojo
sa femme le suit dans tous ses voyages njegova žena ga spremlja na vseh njegovih potovanjih
suivre un élève nadzirati delo in napredek učenca
le médecin suit le malade zdravnik nadzira potek bolezni pri bolniku
suivre quelqu'un du regard, des yeux spremljati koga z očmi, gledati za kom
le souper fut suivi de la danse večerji je sledil ples
(prière de) faire suivre! (F. S. na pismih) (prosimo) poslati za naslovljencem!
faire suivre quelqu'un dati koga nadzirati
se suivre à la queue leu leu, à la file iti eden za drugim, v gosjem redu
les jours se suivent et ne se ressemblent pas (proverbe) vsak dan prinese kaj novega

Suiziddrohung, die, grožnja s samomorom

sùkija ž (t.) krpica, s katero je strelec zatesnil naboj v puški spredovki

sultan, e [sültɑ̃, an] masculin, féminin sultan, -nka; féminin, histoire turška vojna ladja; masculin, vieilli svilena blazin(ic)a, s svilo oblazinjena košarica, kamor so položili vrečico s parfumi, z vonjavami

sūmen -inis, n (iz *sougsmen : sūgere)

1. vime, seski, sesci: Luc. ap. Non.; poseb. (kot poslastica) svinjska potrebúšina (trebušína) s seski, ko prašički še niso izsesali mleka: Pl., Plin., mammae suminis porci Mart., sumina apruna Lamp.

2. meton. svinja, prasica: mirabile sumen Iuv.

3. metaf. najmastnejši del česa , mastišče, mast: campos Roseae Italiae esse sumen Caesar Vopiscus ap. Varr., Caesar Vopiscus … campos Rosiae dixit Italiae sumen esse Plin.

sūminātus 3 (sūmen) vimena imajoč, vimena(s)t, mlečnate seske imajoč: caro Arn.; subst. sūmināta -ae, f (sc. scrofa) svinja (prasica) s seski, polnimi mleka, doječa svinja (prasica): Lamp.

sùmuzga ž dial. dež s snegom ali točo