Franja

crīminor -ārī -ātus sum (crīmen)

1. abs. tožiti, pritož(ev)ati se: argumentando criminari crimenve dissolvere Ci. nastopati kot dokazovalec krivd ali kot izpodbijalec obtožb, ut illi criminantur S. fr., quo gravior criminantis auctoritas esset Cu., Tiberio criminante Suet.

2. (z acc. personae) koga dolžiti, obdolžiti (obdolževati), (o)kriviti, tožiti, obtožiti (obtoževati), zatožiti (zatoževati), (o)črniti, (o)grditi, sumničiti, (o)sumiti, obrekovati, opravljati, obirati: Vell., Q., Suet., senatum S., patres, patres apud populum ali apud plebem L., regem Cu.; poleg acc. personae še z dat. personae (pri kom, pred kom): Suet., ne me criminaretur tibi Ter., ego … te poëtis, Messala antiquariis criminabimur? T.; glede na kaj? s splošnim acc. neutr.: nihil Sestium cr. Ci., ali s kavzalnim stavkom: criminatur filium, vir natus quod rem feminarum tetigerit Ph., ali z ACI: Q. Metellum, … apud populum Romanum criminatus est bellum illum ducere Ci.

3. (z acc. rei) kaj kriviti, v krivico šteti, očitati, sponašati, o čem tožiti, pritoževati se: iam enim non licet omnia criminari Ci., illae … contiones (ogovori), quibus cotidie meam potentiam criminabatur Ci., alii dictum factumque eius criminantur Suet., auctoritatem Paulini, vigorem Celsi, maturitatem Galli … criminando T., Agrippinae amicitiam in eo (na njem) cr. T., per publicanos cr. Metelli lentitudinem Vell., divitissimus quisque humilitatem inopiamque eius apud amicos Alexandri criminabatur Cu., cr. hanc rem apud regem Iust., senatus consultum cr. absenti principi (v odsotnosti kneza) Plin. iun.; stvar stoji tudi (poleg acc. personae) v gen.: mutuo se rapinae turpissimae criminabantur Ap., ali se izraža z ACI: id odio factum criminaris Ci., me esse gratum (da sem hvaležen) criminaris Ci., venenum eiusdem Clodiae necandae causā parasse Caelium criminantur Ci., extrahi rem criminantes L., nunc apud mercenarios milites, nunc apud transfugas prodi Romano Syracusas criminabatur L., ali s kavzalnim stavkom: criminabatur etiam, quod Titum filium ab hominibus relegasset Ci.; glede na kaj? z de: illae res, de quibus criminamur Corn., libet enim tibi nescio quid de illa tribu criminari Ci. — Act. soobl. crīminō -āre: ut criminaret Pl., qui falso criminat apud te Enn. ap. Non.; v pass.: Sullanas res defendere criminor Ci. (toda tudi: eum … Sullanas res defendere criminor), criminatum esse ab aliquo Hyg., criminatus Ap., criminantur Aug.

Crīmīssus ali Crīmīsus (tudi Crīnīs[s]us, Crīmēssus) -ī, m (Κριμισ[σ]ός) Krimis, Krimiz (Krinis, Kriniz, Krimes), rečica na jugozahodni sicilski obali (pri Egesti); ob njenih bregovih je Timoleont l. 342 premagal Kartažane: N., V., Hyg. idr.

crīnālis -e (crīnis)

1. na lase nanašajoč se, za lase, lasen: vitta O. ali pl. vittae V., O. opletek, opletki, aurum V., Stat. zlat vpletek, acus Ap. lasna igla, lasnica, dentes Ci. glavnikovi zobje, hedera, cultus Cl.; kot subst. crīnāle -is, n opletek, vpletek: nec habens crinale capillis O., curvum crinale O. naglavnica, diadem.

2. lasem podoben, lasast: crinali corpore polypus O. = z lasastimi lovkami.

crīnis -is, m, redk. f (iz *cris-ni-s, indoev. kor. qrei-s, qrei-t tresti, tresti se; prim. crīsāre, crīspāre, crīspus, crista)

1. v pl.
a) lasje, poseb. na glavi: haec civitas mulieri in redimiculum praebeat, haec in collum, haec in crines Ci. za okras v laseh, praesectis omnium mulierum crinibus tormenta effecerunt C., solvit crines L., nec crines solvere curat O., crinibus solutis Tib. ali crinibus resolutis L., solutis crinibus Sil., mulieres passis crinibus flentes C., matronae … crinibus passis aras verrentes L., ibant crinibus Iliades passis V. z razpuščenimi (razpletenimi) lasmi, crinibus sparsis L., crinibus laceratis Cu., abscissis crinibus T., cr. cani Cat., deducere pectine crines C., colligere incertos et in ordine ponere crines O., crines convertere calamistro Petr.
b) kite, pletenice (las): senis crinibus nubentes ornantur Fest., od tod crines capere Pl. = (o)možiti se; femina procedit crinibus emptis O., tibi captivos mittet Germania crines O.

2. v sg. kolekt. lasje: dissolutā crine Acc. ap. Non., nondum illi flavum Proserpina vertice crinem abstulerat V., Iliades crinem (grški acc.) de more solutae V., crinem nodo cohibere H., nigro crine decorus H., crine soluto O., crinem sparsum cervicibus afflat (deus) O., donec crinem barbamque promitteret T.; (o posameznem lasu): uxor rufa crinibus septem Mart.

3. pren. svetlobni trak zvezd, poseb. rep repatic: Val. Fl., Plin., crinemque volantia sidera ducunt V., flammiferumque trahens spatioso limite crinem O.; ognjeni trakovi, žarki: Aug., protulit ut crinem densis luctatus in extis ignis Val. Fl.; lovka hobotnic (polipov): polypi (in coitu superveniunt) crine uno feminae naribus adnexo Plin.; (polypi) conchas (sc. conchyliorum) conplexu crinium frangunt Plin.; lesno vlakno, streme(n): ramentorum crines Plin.

crīnītus 3 (crīnis)

1. lasat, dolgolas, z dolgimi kodri: Apollo Enn. ap. Ci., Iopas V., puella male crinita O., ora (Medusae) draconibus crinita O., cr. turba Mart., colla (equorum) Stat. grivasti.

2. pren.: stella crinita Suet. ali sidus crinitum Augustus ap. Plin. zvezda repatica; triplici crinita iubā galea V. v tri gube ogrivljena; cr. arbusculae Plin. čopi, perjanice (gl. arbuscula), formae (concharum) distinctione … crinita Plin. lasaste, cr. textus Plin. lasata tkanina, nox … luctiferas crinita faces Val. Fl.

crīspō -āre -āvī -ātum (crīspus)

1. povzročiti, da se kaj trese, (za)vihteti, zamahniti, (za)sukati: bina manu lato crispans hastilia ferro V., cr. tergeminos iactus Ap., tela, missilia Amm., clunes Arn.

2. occ.
a) (s)kodrati: capillum Plin., feminae cincinnos Maecenas ap. Sen. ph., calamistro comas Hier., crispatus capillus Ap.
b) storiti, da se kaj kodra ali valovito giblje, da valovi: cr. pelagus Val. Fl., tellurem apio viridi Col. poet., quadam rugatione crispari corpora Cael. — Od tod pt. pr. crīspāns -antis

1. kodrav: buxus Plin.

2. pren.
a) zoprno zavihan, režeč (se): nasus Pers.
b) valovito gibajoč se, valovit, valovito tresoč se: crispans aedificiorum crepitus Plin.

crīspus 3 (prim. crīnis; indoev. kor. qris-p sukati, obrniti)

1. zasukan, kodrast, kodrav
a) (o laseh): cincinni Pl., coma Sil., iubae crispiores Plin.; (o osebah) kodrolas, kodroglav, kot subst. masc. kodrolasec, kodroglavec, kodravec, kodrán, kodrè: Pl., Ter., Petr.; pren. izumetničen: agmen orationis Gell.
b) (o drugih stvareh): parietes abiete crispā Enn. iz hrapavo ožgane jelovine, brassica cr. Ca. kodrasto zelje, folium crispius Plin. ali crispissimum Col.; (poseb. o lesu) marogast, pisan: materies Plin., arboris materies crispioris elegantiae Plin., campestre enim (acer) candidum esse nec crispum … , montanum vero crispius Plin., crispo macularum discursu Plin.; tako tudi: Augusteum (marmor) undatim crispum in vertices Plin.

2. kodrasto gibajoč se, valovito tresoč se: iactu crispo Pac. ap. Non., latus crispum movere Ps.-V. (Copa) lično gibati, crispo pectine numeantur chordae Iuv. — Kot nom. propr. Crīspus -ī, m Krisp, Kodrolasec, Koder, priimek več rimskih rodov, npr. Marcijevega, Vibijevega; poseb. C. Sallustius Crispus Gaj Salustij Krisp, rimski zgodovinopisec (gl. Sallustius).

crista -ae, f (gl. crīnis)

1. greben na živalski glavi: Col., Plin., Iuv., galli rubenti crista Varr., cr. epopis O., qui (draco) cristā linguisque tribus praesignis … O.; pren.
a) preg. (o človeku): illi surgebant cristae Iuv. greben mu je rastel = česa velikega se je domislil.
b) crista galli ali samo crista bot. petelinov greben, lôšec: Plin.

2. nazobčan rob rastl. listov: cristae foliorum Plin.

3. čeladni čop, perjanica (griva) na čeladi: Lucr., O., Plin., Sil., cristae capitum V., viden, ut geminae stant vertice cristae … ? V., crista comans V. čeladna griva = konjski rep (v prastarih časih okras na čeladi), aere caput fulgens cristāque hirsutus equinā V., non enim cristas vulnera facere L., crista galeae Cu.

4. gorski greben: cristae sunt montium altiores Cypr.

5. (= clitoris) ščegetavček, klitoris: Iuv. — KOt nom. propr. Crista -ae, m Krista, rimski priimek, npr. Q. Naevius Crista Kvint Nevij Krista: L.

cristātus 3 (crista)

1. grebenast: Plin., Suet., cristatus caeditur ales, quod tepidum vigili provocet ore diem O. ali vigil ales ibi cristati cantibus oris evocat Auroram O. petelin, cr. aves Mart. petelini, cristati colla draconis O., cr. angues Sen. tr.

2. s čopom ali perjanico na čeladi, s perjanico okrašen: Stat., galeae L. cassis cristata pennis O. s perjem (perjanico) okrašena; (o osebi): cristatus Achilles V. perjanik.

crkniti glagol
1. neformalno (o napravi) ▸ lerobban, bedöglik, felmondja a szolgálatotHčeri je crknil televizor, sinu avto. ▸ A lányának a tévéje döglött be, a fiának az autója.Če nam v službi crkne računalnik, cel dan nimamo kaj delati. ▸ Ha a munkahelyünkön bedöglik a számítógépünk, egész nap tétlenek vagyunk.

2. neformalno, grobo (umreti) ▸ döglik, pusztulNajdi jo, ali pa crkneš od lakote! ▸ Találd meg, vagy éhen döglesz!
Saj kmet lahko crkne ob toliko živalih. ▸ Hiszen egy gazda ennyi jószág mellett meg is dögölhet.

3. neformalno, izraža negativen odnos (o aktivnosti, delovanju) ▸ kimúlikČe ne bi bili solastniki, bi pa gnil sistem takšen obrat pustil crkniti. ▸ Ha nem lennének társtulajdonosok, egy ilyen üzemet a rohadó rendszer hagyna kimúlni.

4. neformalno (poudarja intenzivnost dejanja) ▸ pusztul, megszakadMoj namen je pa, da bralec crkne od smeha. ▸ De az a szándékom, hogy az olvasó megszakadjon a nevetéstől.
Hahaha..., da crkneš od smeha, kako ste mu nasedli. ▸ Hahaha..., megszakadok a nevetéstől, ezt aztán bevettétek.Bivši mož je našel prazno stanovanje in skoraj crknil od presenečenja. ▸ A volt férj üresen találta a lakást, és majdnem összeesett a meglepetéstől.

cr̂n cŕna cŕno, dol. cr̂nī -ā -ō, komp. cȑnjī -ā -ē
1. črn: crn kao ugljen; -a kava kafa; -a noć, zloba, odjeća, odeća; -i kruh, hljeb, hleb; -i petak; cr̂nā borza, cr̂na berza; gledati što kroz -e naočare; -i oblaci se nadvijaju bliža se nesreča; dobiti što -o na bijelo, na belo dobiti kaj črno na belem
2. zoprn, gnusen: taj je čovjek zaista crn po zlu koje čini
3. crn mu obraz! sram ga bodi!
4. -i dud bot. črna murva; -i glog bot. črni trn; -i luk bot. čebula; -i orao zool. planinski ali zlati orel; -i štap bot. črnoga; -a bokvica gl. ranilist; -a bolest bot. snet: -a čemerika bot. črna čemerika; -a divizma bot. črni lučnik; -a džigerica anat. jetra; -i metali; -a rotkva bot. črna redkev; -a topola bot. črni topol; -a trešnja češnja hrustavka; -o zlato premog; u -o zaviti koga pripraviti komu veliko žalost; Crna Gora; Crno more; Skopska Crna gora; Crni Đorđe

crōbylos -ī, m (gr. κρώβυλος) sredi temena kvišku stoječ in s sponko spet svitek ali čop las, kita: Tert.

crocōta -ae, f (sc. vestis) (gr. ὁ κροκωτός, sc. πέπλος ali χιτών) žafranasta praznična obleka, poseb. žensk: P. Clodius a crocota factus est popularis Ci. (ker se je bil preoblekel v žensko); kot obleka Kibelinih svečenikov: Ap., ali v ženske oblečene opice: Ap.

crocum -ī, n in crocus -ī, m (gr. κρόκον, κρόκος)

1. božur, rumenec, žafran, rastl. kot začimba in zdravilo: Lucr., S. fr., Col., Plin. idr., pascuntur casiamque crocumque rubentem V., nemus, ubi crocum gignitur Cu.; pl. croci: Iuv., Arn., redolent murraeque crocique O., ipsa crocos tenues … legit O. Pooseb. Crocos ali Crocus -ī, m Krok, mladenič, ki se je s svojo ljubico Smilako (σμῖλαξ slak) spremenil v žafranovo steblo: O. (z acc. Crocon), Plin. Iz žafrana so starodavniki pripravljali neko zlato rumeno dišavo, žafranovo olje ali žafranov cvet in neko rumeno barvilo, žafranovo rumenilo; od tod crocus

2. met.
a) žafranova voda, žafranovo olje, žafranov cvet, s katerim so mešali mazila, škropili triklinije velikašev in ceste, poseb. pa gledališke odre: Lucr., S. fr., Sen. ph., nec fuerant liquido pulpita rubra croco O., pulpita sollemnes non oluere crocos Pr.; pesn.: recte necne crocum floresque perambulet Attae fabula si dubitem H. ali sme stopati prek odra, dehtečega od žafranove vode in cvetlic.
b) žafranovo rumenilo, žafranova barva: vestis picta croco V.
c) pl. croci rumenkaste prašnične niti cvetlic: flos … nullo odore nec crocis intus Plin., stantibus in medio crocis Plin.

Opomba: Crocus kot fem. le pri Ap.

croire* [krwar] verbe transitif verjeti (quelqu'un, quelque chose komu, kaj); misliti, meniti; domnevati; smatrati za, imeti za; verbe intransitif verjeti, verovati (à, en v); religion biti veren; imeti zaupanje (à, en v); misliti na; imeti za resnično, za možno

se croire domišljati si, biti prepričan o sebi, imeti se za; imeti občutek, biti mnenja, naziranja (infinitif da ...)
croire fermement trdno verjeti, zaupati
il y croit dur comme le fer trdno verjame v to
croire en soi zaupati vase
à ce que je crois po mojem mnenju, kot se meni zdi
je crois bien to rad verjamem; seveda
je vous, te crois! čisto moje mnenje! to je jasno! seveda!
je crois que oui, que non mislim da, da ne
il est à croire človek bi mislil
je le crois homme de parole smatram ga za mož besedo
il se croit obligé de ... smatra za svojo dolžnost, da ...
me croira qui voudra, mais ... verjemite mi ali ne, ampak ...
tout porte à croire que ... vse kaže, da ...
j'aime à croire rad verjamem
c'est à n'y pas croire to je neverjetno, nekaj neverjetnega
croire aux promesses de quelqu'un verjeti obljubam kake osebe
le médecin croit à une pneumonie zdravnik misli na, domneva pljučnico
j'ai peine à le croire težko to verjamem
on ne sait qui croire človek ne ve, komu bi verjel
croire en Dieu, aux fantômes, à la médecine, à la vie future verjeti v Boga, v fantome, v medicino, v posmrtno življenje
il a cessé de croire depuis plusieurs années že več let ni veren
donner à croire pustiti domnevati, dopuščati domnevo
en croire verjeti (to), zanesti se na (to)
ne pas en croire ses yeux, ses oreilles svojim očem, ušesom ne verjeti
croire quelqu'un sur parole verjeti komu na besedo
à l'en croire če se mu sme verjeti
faire croire quelque chose à quelqu'un na-, prigovarjati koga k čemu, preprič(ev)ati koga o čem
en faire croire à quelqu'un nalagáti koga
il se croit un génie ima se za genialnega
qu'est-ce qu'il se croit, cet homme? kaj pa (ta človek) misli, da je?

Cromna -ae, f: Plin. ali Cromnos -ī, f: Mel. Kromna, Kromen, mesto v Paflagoniji.

crook¹ [kruk] samostalnik
kavelj, kljuka; pastirska palica; krivina, ovinek, vijuga
sleng slepar, tat

by hook or by crook nepremišljeno, na vrat na nos, tako ali tako
sleng to get on the crook nepošteno pridobiti
a crook in the back grba
a crook in the lot udarec usode

crook² [kruk] prehodni glagol & neprehodni glagol
upogniti, kriviti (se); s kavljem ujeti

pogovorno to crook the elbow (ali little finger) pijančevati

cropper [krɔ́pə] samostalnik
žanjec, kosec; obrezovalec; kosilnica, žetnik; padec
zoologija golšasti golob
ameriško, sleng zakupnik zemlje na delež pridelka
figurativno razočaranje

to go (ali come) a cropper pasti, propasti
a good (bad) cropper rastlina, ki dobro (slabo) obrodi

cross² [krɔs] pridevnik
počezen, prečen; nasproten (veter); neugoden
pogovorno siten, čemeren, slabe volje (with na)
jezen, hud
sleng nepošten; nepošteno pridobljen

as cross as two sticks (ali a bear, a Devil) skrajno slabe volje
to be (ali play) at cross purposes napak razumeti
cross questions and crooked answers namenoma nejasni odgovori
cross reference sklicevanje na drugo mesto v isti knjigi