Franja

Thoās in Thoāns -antis, acc. -anta, m (Θόας) Toánt

1. skitski kralj na Tavrskem (Tavriškem, Tavrijskem) Hersonezu (Chersonnesus Taurica, zdaj polotok Krim); pri njem je bila Ifigenija svečenica tavrske (tavriške, tavrijske) Artemide (Diane): O., Hyg. Od tod adj. Toantēus 3 Toántov, toántski, toantéjski, pesn. = távrski, távrijski, távriški: dea (= Diana) O., Diana Val. Fl.

2. kralj na Lemnosu, oče Hipsipile; ko so ženske pomorile vse može, je Hipsipila rešila svojega očeta na otok Ciper: O., Stat., Hyg. Od tod patron. Thoantias -adis, f (Θοαντιάς) (O.) ali Thoantis -idis, f (Θοαντίς) (Stat.) Toantiáda, Toántida = Toantova hči (Hipsipila).

3. Andrajmonov sin, Etolec (Ajtolec), ki se je šel bojevat pred Trojo: V.

4. neki Trojanec, Enejev spremljevalec: V.

tholus -ī, m (gr. ϑόλος)

1. kúpola, kúpolasta streha (starejše kómba, kómbasta streha), poseb. svetišč; v kupolah so obešali zaobljub(lje)ne darove: O., V., Val. Fl., Stat., Vitr.

2. poslopje (stavba) s kupolo, okrogla zgradba s kupolo, rotúnda: Varr., Caesareus Mart. cesarska palača, tholi balnearum Amm. obokane kopeli.

threaten [ɵretn] prehodni glagol & neprehodni glagol
pretiti, groziti (with z)
ogrožati
figurativno groziti, grozeče se bližati (neurje, nesreča); grozeče napovedati

the building threatens to collapse zgradbi preti zrušenje
they threatened us with punishment zagrozili so nam s kaznijo
he threatened punishment to all of us vsem nam je zagrozil s kaznijo
to threaten peace ogrožati mir
the sky threatens a strom nebo preteče napoveduje nevihto
the weather threatens (slabo) vreme grozi

throat [ɵróut]

1. samostalnik
grlo, žrelo, požiralnik, goltanec, sapnik; vrat
figurativno zoženje, ozek prehod, zožena odprtina
figurativno glas

a throat of brass figurativno pogumen, močan glas
throat of a vase vrat vaze
clergyman's (sore) throat kroničen katar v žrelu
to clear one's throat odkašijati se, izkašljati se, odhrkati se
to cut s.o.'s throat komu vrat prerezati
to cut one another's throats figurativno medsebojno se uničiti
to cut one's own throat figurativno sam se uničiti
to give s.o. the lie in his throat obtožiti koga velike laži
I have a sore throat grlo me boli, grlo m je vneto
to jump down one's throat figurativno prekiniti koga z ugovarjanjem, protestiranjem ipd.
to lie in one's throat debelo, grobo lagati
to pour down one's throat izpiti, pognati po grlu
he shouted at the top of his throat na ves glas je zakričal
to take s.o. by the throat zgrabiti koga za vrat
to thrust (to ram) s.th. down s.o.'s throat vsiliti komu kaj
the words stuck in my throat besede so mi obtičale v grlu

2. prehodni glagol
izžlebiti, izdolbsti
zastarelo momljati

throng [ɵrɔŋ]

1. samostalnik
gneča, stiska, prerivanje, naval; množica, gomila, truma

2. neprehodni glagol
prerivati se, drenjati se, gnesti, gomiliti se; natrpati se; priteči v trumah, v množicah

they thronged to see him v trumah so prišli, da bi ga videli
prehodni glagol
navaliti (na kaj), preplaviti, natrpati

the market-place was thronged živilski trg je bil natrpan, preplavljen (z blagom)
people thronged the streets na ulicah se je trlo ljudi

through [ɵru:]

1. predlog
skozi, preko, čez; v teku, za časa, v času; s pomočjo, po, z (s); zaradi, od

all through his life (skozi) vse svoje življenje
through the night preko noči
the bullet went through my leg krogla je šla skozi mojo nogo
I could never read through that book nikoli nisem mogel prebrati te knjige do kraja
I had to study the whole summer through vse poletje sem moral študirati
I saw through his hipocrisy spregledal sem njegovo hinavščino
it was through you that we missed the train zaradi tebe smo zamudili vlak
to get through one's work opraviti, končati svoje delo
to get through an examination napraviti izpit
to have been through s.th. doživeti kaj
to look through the window gledati skozi okno
they marched through the town korakali so skozi mesto
to roam (all) through the country obresti vso deželo
to run away through fear od strahu zbežati
to see through s.o. spregledati koga, spoznati njegove namene
to send a letter through the post poslati pismo po pošti

2. prislov
skoz(i), do kraja, do konca; povsem, popolnoma; od začetka do konca

through and through skoz in skoz, popolnoma
to be through dokončati, biti gotov; pogovorno imeti telefonično zvezo
is he through? je on gotov z delom?; je naredil izpit?
to be through with a job imeti neko delo za seboj
he is not yet through on še ni gotov
I am through with my work gotov sem s svojim delom
I am through with him figurativno z njim sem opravil, z njim sem čisto prekinil
to be wet through biti skoz in skoz premočen
this train goes through to Vienna ta vlak vozi (skoz) do Dunaja
to carry a matter through izvesti neko stvar
to fall through, to drop through ne uspeti, propasti
to run s.o. through prebosti koga
the bad weather lasted all through ves čas je bilo slabo vreme
to put s.o. through koga telefonsko zvezati
I read the book through prebral sem knjigo do kraja

3. pridevnik
prehoden, tranziten; direkten

through carriage (coach) direkten vagon
through passage prost prehod
through ticket vozovnica, ki velja za proge različnih železniških družb
through traffic prehoden, tranziten promet

thrust out prehodni glagol
poriniti ven, iztisniti; ven vreči; iztegniti

he was thrust out ven so ga vrgli
he thrust out his legs iztegnil je noge

Thūriī -ōrum, m (Θούριοι) Túriji, v času Perikla (l. 443) ustanovljena atiška kolonija v Lukaniji ob Tarentskem zalivu, kjer je prej stalo (l. 510 razdejano) mesto Sibaris (Sybaris). Pozneje so se Turiji kot rimska naselbina imenovali Copiae: Varr., Ci. ep., C., L. — Soobl.

1. Thūrium -iī, n (Θούριον) Túrij: Mel.

2. Thūriae -ārum, f Túrije: L. — Od tod adj. Thūrīnus 3 túrijski, turínski: iuventus L., ager C., L., sinus O. = Tarentski zaliv; subst.
a) Thūrīnum -ī, n túrijsko ozemlje, ozemlje Túrijev: C.
b) Thūrīnī -ōrum, m Túrijci, Turín(c)i, preb. Turijev: L.

thwart [ɵwɔ:t]

1. samostalnik
navtika veslaška klop, sedež v čolnu
zastarelo zapreka

2. pridevnik
prečen, počezen, poševen; nagnjen
figurativno neugoden, zoprn; uporen, trdoglav, trmast, kljubovalen

3. prislov
zastarelo počez, poprek, poševno; po strani, navskriž

4. predlog
zastarelo prek, čez; nasproti

5. prehodni glagol
preprečiti (onemogočiti, spodnesti, pokvariti, prekrižati, zmešati) (načrte, račune, naklepe itd.); delati proti komu, navskriž hoditi (komu)
zastarelo preleteti

I was thwarted in my designs načrti so mi bili prekrižani

thya ali thyia (dvozložno) -ae, f (gr. ϑύα, ϑυΐα) in thyon -ī, n (gr. ϑύον) bot. túja (tíja, tíon, tíj), blago dišeče afriško drevo, ki so ga Latinci imenovali citrus (gl. citrus; sicer imenovan Callitris quadrivalvis, pa tudi Thuja articulata); iz njegovega lesa so si premožnejši Rimljani dali izdelati najdragocenejše pohištvo: Plin. — Od tod adj. thyinus in thyius 3 (gr. ϑύινος, ϑΰιος) tújev, tújin (tíjin, tíonov, tíjev): lignum thyinum, ligna thyina Vulg., thalamus thyius Pr.

ThȳnĪ -ōrum, m (Θυνοί) Tín(c)i, tračansko pleme ob črnem morju, ki se je izselilo v severno Bitinijo: Plin., Cat. — Od tod adj. Thȳnēus (Thynnaeus) 3 tínski (tinéjski, tinájski): litora Val. Fl. Od tod

1. adj.
a) Thȳniacus (po nekaterih izdajah Thynniacus) 3 tínski: sinus O. (v Trakiji ob črnem morju).
b) Thȳnias -adis, f (Θυνιάς) tínska: nymphis Thyniasin (dat. Graecus) Pr.
c) Thȳnicus (Thynnicus) 3 tínski: lima Isid.
d) Thynnius 3 tínski: anulus Isid.
e) Thȳnus 3 tínski, bitínijski: merx H.

2. subst. Thȳnia -ae, f (Θυνία) Tínija, severni del Bitinije, kjer so prebivali Tin(c)i: Cat. — Soobl. Thynna -ae, f: Isid.

Thȳrē -ēs, f in Thȳrea -ae, f (Θυρέα) Tíra, Tírea, mesto na spartsko-argivski meji; zanj so se Spartanci in Argivci dolgo prepirali: Stat., Plin. — Od tod adj. Thȳreātis -idis, f (Θυρεᾶτις) tírejska, tireátska: terra O. tirejsko (tireatsko) ozemlje v Argolidi.

thyrsus -ī, m (gr. ϑύρσος) steblo, steblika, storž, štor: Col., Plin., lactuculae Suet.; occ. tírs, Bakhova (bakhovska) palica, ovita z bršljanom in trtnim listjem, s pinijevim jabolkom na koncu; nosil jo je bog Bakh, pa tudi roječe bakhantke: H., O., Sen. tr., Stat.; bakhantinje ali tijade so tako palico vihtele pri Bakhovih orgijah; meton.: ubi mota calent viridi mea pectora thyrso O. ko moje srce ogreje bakhovska razposajenost; metaf.: acri percussit thyrso (z ostrim želom, z ostrim šilom) laudis spes magna meum cor Lucr.

tí (têbe) pron.

1. tu (te, ti):
ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj tu va avanti, noi aspettiamo qui
ti, neumnež, pa si ji verjel e tu scemo le hai creduto
uboga ti, ki si vedno sama povera te che stai sempre sola!
brez tebe ne gremo nikamor senza di te non ci muoviamo
zabavljali so čezte sparlavano di te, ce l'avevano con te

2. (izraža nedoločeno, katerokoli osebo) tu:
samo prepirajo se in kričijo. Ti pa jih razumi! non fanno che litigare e strillare. E tu valli a capire!

3. (v dajalniku izraža osebno prizadetost) ○:
on ti pa gre in vse pove sosedom e lui, da bravo, va a raccontare tutto ai vicini

4. pren. (z oslabljenim pomenom, poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) ○:
to pa ni res, ti lažnivec questo non è vero, bugiardo che non sei altro

5. pren. (v dajalniku poudarja veliko stopnjo povedanega) ○:
to ti je dekle! che ragazza!
to ti je bil razgled! che magnifica veduta!

6. (v svojilni rabi, tvoj)
ime ti je Marko (tvoje ime je Marko) ti chiami Marco, il tuo nome è Marco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obrne se in odide, meni nič, tebi nič si volta e se ne va senza un saluto, senza dir parola
tega ti ne pozabim questa non la dimenticherò, questa me la lego al dito
ne jezi me, ti rečem e non farmi arrabbiare se ti dico
pog. na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà la cosa
pog. dobimo se pri tebi ci troviamo da te
biti na ti s kom dare del tu a qcn.
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

tībia -ae, f

1. golenica, golenična kost, tíbija, piščal (gr. κνήμη, naspr. sūra): Cels., Plin. iun. idr., concidit et fregit tibiam Ph.

2. meton.
a) (prvotno narejena iz golenične kosti) piščal(ka), flavta: Ci., H., Tib., Lucr. idr., tibia adunco cornu O., curva tibia V.; nav. pl. (ker so piskali na dve piščali hkrati): Pl., L., Q., tibiis cantare N. ali canere Ci. piskati, igrati na piščali, cantare carmina tibiis (gr. αὐλῳδεῖν) N. peti ob spremljavi piščali, ad tibias dicere Lamp. predavati ob spremljavi piščali; prim.: biforem dat tibia cantum V. dvojen glas (ker sta bili piščali različno ubrani oz. uglašeni), tibiae duae dextrae ali incentivae Varr. tankoglasni piščali, piščali z visokimi toni, diskantni piščali, duae sinistrae ali succentivae Varr. debeloglasni piščali, piščali z nizkimi toni, basovski piščali, baspiščali, tibiae duae impares O. z visokim in nizkim tonom (tj. debelim in tenkim glasom; ena je bila dextra, druga sinistra), tibiae Sarranae, Phrygiae, Lydiae Plin., Serv. (nanašajoč se na tri najstarejše tonovske načine) tirska piščal (Sarrana) je bila najnižja, frigijska srednja, lidijska najvišja; Plin.; preg.: apertis, ut aiunt, tibiis Q. odprtih piščalnih luknjic, z odprtimi piščalnimi luknjicami = glasno, naglás.
b) cevka, cevčica spredaj na klistirki: Cael.

Tībur -uris, abl. -e, loc. -ī, n Tíbur (zdaj Tivoli) staro mesto, ki so ga Sicilci ustanovili v Laciju ob bregovih reke Aniena (zdaj Aniene) na strmem hribu: pronum Iuv., supinum H.; bil je tudi zelo obiskovano letovišče: Ci., L., Val. Max., Plin., superbum V., vacuum H. miren, brez šuma, fertile, udum, uvidum H., Herculeum Mart. Herkulov (ker so tam še posebej častili Herkula). — Od tod adj.

1. Tīburs -urtis, abl. -ī tíburski: V., Stat., Gell., populus L., via H.; subst.
a) Tīburs -urtis, abl. -ī in -e, n Tíbursko, Tíbursko ozemlje: Varr., Gell., in Tiburti esse Ci., villam in Tiburti habes Glaucia ap. Ci.
b) Tiburtes -um in -ium, m Tíburci, Tiburjáni, preb. Tiburja: L., V., Plin., T., Front.

2. Tīburnus 3 tíburski: Anio Pr.; subst. Tīburnus -ī, m
a) Tíburec, Tiburján: Stat.
b) Tibúrn, Amfiarajev sin, ki je z bratoma Katilom in Korasom (Corās) ustanovil Tibur: Plin., lucus Tiburni H., Tiburni luculus Suet.; inačica Tīburtus -ī, m Tibúrt: gemini fratres Tiburtia moenia linquunt, fratris Tiburti dictam cognomine gentem V.

3. Tīburtīnus 3 tíburski, tiburtínski: terra Pr., calix Sen. ph., rus Suet., villa Stat., via Plin. iun. cesta, ki pelje (vodi) iz Rima v Tibur, lapis Plin. lehnják, apneni maček (it. travertino); kolekt.: Amm.; lapicidina Vitr., pila Mart. (neki kraj v Rimu); subst. Tīburtīnum -ī, n (sc. praedium) Tiburtínsko, Scipionovo podeželsko posestvo pri Tíburju: Ci., Sen. ph.

ticket¹ [tíkit] samostalnik
vstopnica; vozovnica; listek; etiketa, napis; izobesek; znak na blagu, listek z oznako cene; priznanica, potrdilo o prejemu; dostavnica (za izročeno blago); listek za oddano prtljago; srečka; kratka notica; vozniško, letalsko dovoijenje
vojska, britanska angleščina, sleng odpust (iz vojske)
ameriško, politika program stranke, kandidatna lista; uradni kandidat; glasovnica
pogovorno ("ta") pravo, pravšno

that's the ticket! to je ("ta") pravo!
ticket of leave začasna odpustnica (zapornika, kaznjenca)
the proper ticket pravo blago, prava stvar
not quite the ticket ne ravno tisto pravo; ne ravno tisto, kar iščemo
mixed ticket ameriško, politika kompromisna volilna lista
price ticket listek s ceno
return ticket železnica povratna vozovnica
straight ticket volilna lista, na kateri so kandidati samo ene stranke
to get one's ticket sleng biti odpuščen iz vojske
to take a ticket kupiti vozovnico
to work one's ticket z delom odslužiti stroške za potovanje (prevoz)

tier¹ [taiə] samostalnik
vezač:
šport izenačenec

they became tiers šport izenačili so se

tího adv.

1. silenziosamente, in silenzio; sommessamente; tacitamente

2. (v povedni rabi)
biti tiho tacere
biti tiho kot miš non fiatare
(tako) tiho je kakor, kot v grobu c'è un silenzio di tomba
elipt. tiho! silenzio!, zitti!
ne biti nikomur tiho rimbeccare, rispondere per le rime
vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so tiho kot riti invece di esprimere la propria opinione, non osano parlare, contraddire
tiho cviliti guaiolare
tiho se pomenkovati confabulare, parlottare

tiho kot miš frazem
(neslišno) ▸ halkan, mint egy kisegér
Vrata so bila odklenjena in tiho kot miš se je prikradla v spalnico. ▸ Az ajtó nyitva volt, és ő halkan, mint egy kisegér, beosont a hálószobába.