Franja

ēloquor -loquī -locūtus (-loquūtus) sum

1. izreči (izrekati), izgovoriti, spregovoriti, govoriti, povedati, naštevati: Kom., Acc. fr. idr., eloquar an sileam? V., eloqui … hoc est, omnia, quae mente conceperis, promere atque ad audientes perferre Q.; z obj.: eloqui argumentum huius tragoediae Pl., unum eloqui C., unum elocutus, ut … Ci., pretium non plus quam semel eloqui Ci., defendendi causa haec eloquor Ci., gratum eloqui H., eloqui Graecis verbis T. grško govoriti, in hunc modum T. Pt. pf. elocutus v pass. pomenu: Ulp. (Dig.)

2. occ. predavati, kot govornik govoriti: oratoris vis est composite, copiose, ornate eloqui Ci., eloquendi facultas Cu., Q., Suet., eloquendi varietas Plin. iun. — Od tod adj. pt. pr. ēloquēns -entis, adv. ēloquenter,

1. z govorom obdarjen, govoreč: res multae et eloquentes Corn.

2. zgovoren, lepobeseden, kot subst. masc. izvrsten govornik, lepobesednik: Q., T., Suet., Aug., ab eloquendo eloquens dictus est Ci., is est eloquens, qui et humilia subtiliter et magna graviter et mediocre temperate potest dicere Ci., Antonius disertos multos ait se vidisse, eloquentem neminem Ci., qui sibi eloquentiores videntur, quam ut causas agant Q., oratio hominis eloquentissimi Ci.; adv.: eloquenter Aug., eloquentius quam prius scribitur Plin. iun., eloquentissime respondere, eloquentissime scribere Plin. iun.

Elōrus (Helōrus) -ī, m (Ἔλωρος, Ἕλωρος, zdaj Tellaro) Elor (Helor), reka na vzhodni obali Sicilije: V., Sil.; ob njenem ustju mesto Elōrus (Helōrus) -ī, f (Ἔλωρος, Ἕλωρος) Elor (Helor): L., Plin. Od tod adj. Elōrius (Helōrius) 3 elorski (helorski): Helloria Tempe O. helorska dolina; subst. Elōrīnī (Helōrīnī) -ōrum, m Elorijci (Helorijci), preb. (h)elorskega mesta: Ci.

élu, e [elü] adjectif izvoljen, izbran; masculin, parlement poslanec; masculin, féminin izvoljenec, -nka; religion izvoljenec; (religion)

le peuple élu (od Boga) izbrano ljudstvo

Elusa -ae, f Eluza, mesto v Akvitaniji: Ci., Cl. Od tod Elusātēs -ium, m Eluzijci, ljudstvo v Akvitaniji: C., Plin.

Elymāis -āidis, f (Ἐλυμαΐς; v Sv. pismu se imenuje pokrajina okrog Suz Elam) Elimaida, perzijska pokrajina v Suziani (v današnjen zahodnem Iranu): Plin. Od tod adj. Elymaeus 3 (Ἐλυμαῖος) elimski: regio L.; subst. Elymaeī -ōrum, m Elimijci, elimski preb.: L., Plin., T.

Ēlysium -iī, n (τὸ Ἠλύσιον πεδίον) Elizij, dežela na zahodnem zemeljskem robu, kjer je večna pomlad, prebivališče blaženih: V., Val. Fl. Od tod adj. Ēlysius 3 elizijski: Pr., Lucan., campi V., O., Tib., domus O., puella Mart. t.j. Prozerpina; subst. Ēlysiī -ōrum, m, sc. campi, elizejske poljane: Lucan., Mart.

emancipación ženski spol osvoboditev sužnjev; oprostitev, osamosvojitev; proglasitev polnoletnosti; emancipacija

la emancipación americana ločitev ameriških kolonij od Španije

Ēmathia -ae, f (Ἠμαϑία) Ematija, staro ime za mak. deželo: V., Plin., Iust., pozneje ime mak. pokrajine ob Peli: L. (XLIV, 44), pa tudi pokrajine Peonije (Paeonia): L (XV, 3), in pesn. severne Tesalije: V. (Georg. I, 492). Od tod adj.

1. Ēmathius 3 =
a) makedonski: dux (= Aleksander Veliki) O., campi O., tecta (= Alexandriae) Lucan., manes Stat.
b) tesalski, poseb. farzalski: vertex (= gora Pelion) V., caedes O., ali clades Lucan. (= pri Farzalu v Tesaliji), acies, arva, litus Lucan.
c) trakijski: ventus Luc. fr.

2. Ēmathis -idis, f (Ἠμαϑίς) =
a) makedonska; kot subst. Ēmathidēs -um, f Pierijke, hčere mak. kralja Piera (Pieros): O.
b) tesalska: tellus Lucan. subst. Ēmathis -idis, f Tesalija: Lucan.

emblēma -atis, dat. in abl. pl. -matīs, n (gr. ἔμβλημα)

1. mozaično delo, mozaik Varr., emblema vermiculatum Luc. ap. Ci.

2. vstavek, vložek, relief (na gladko izdelanih posodah): Paul. (Dig.), duo pocula cum emblemate Ci., scaphia cum emblematis Ci., emblemata evellenda curavit Ci.

3. pren. vrivek, vrinek = od kod drugod vzeto in v govor vrinjeno mesto: Q.

embolium -iī, n (gr. ἐμβόλιον) medigra, balet med posameznimi dejanji v drami; od tod pren. sororis embolia Ci. ljubezenske spletke.

embosom [imbúzəm] prehodni glagol
obje(ma)ti, vzljubiti, v srcu nositi
figurativno obda(ja)ti; zapreti, zapirati; skri(va)ti, spraviti, spravljati v kaj

embosomed with obdan od

embrancher [ɑ̃brɑ̃še] verbe transitif priključiti, priklopiti

s'embrancher (od)cepiti se; stekati se

embriagar [g/gu] opijaniti; omamiti; očarati, navdušiti, prevzeti

embriagarse opijaniti se
embriagarse de júbilo ves iz sebe biti od veselja

Ēmerita -ae, f (Ἠμερίτα) Emerita, mesto v Luzitaniji, Avgustova vojaška naselbina (zdaj Mérida): Mel., Plin., popolno: Augusta Emerita: Plin. Od tod adj. Ēmeritēnsis -e, iz Emerite ali v Emeriti: conventus Plin.; subst. Ēmeritēnsēs -ium, m Emeričani, preb. mesta Emerite: T.

ēmissārius 3 (ēmittere) pripraven, da se odpošlje: Vulg.; equus emissarius plemenski žrebec: Vulg. — Od tod subst.

1. ēmissārius -iī, m
a) (od)poslanec, sel, ogleduh, vohun: Vell., Suet., illis emissariis haec tibi pecunia quaesita est Ci.
b) (o rastlinah) mladika: Plin.

2. ēmissārium -iī, n odtok: Plin., Suet., lacūs Ci.

Emmaum n, indecl. (Ἐμμαούμ) Emavem, mesto zahodno od Jeruzalema: Plin., Vulg.

empalizado

empalizado de frío (Am) otrpel od mraza

Emporiae -ārum, f (gr. Ἐμπορίαι) Emporije (zdaj Ampurias), fokajsko trgovsko mesto na severovzhodu Španije: L., Mel., Plin., Sil. Od tod preb. Emporītānī -ōrum, m Emporičani: L.

empourprer [ɑ̃purpre] verbe transitif škrlatno pordečiti

s'empourprer (škrlatno) se pordečiti, postati rdeč (de colère, de honte od jeze, od sramu)

emprunt [ɑ̃prœ̃] masculin posojilo; posojeni denar

d'emprunt izposojen; nepravi, navidezen
emprunt forcé, sans intérêts, à court terme prisilno, brezobrestno, kratkoročno posojilo
emprunt gouvernemental, national, d'Etat državno posojilo
amortissement masculin d'un emprunt amortizacija posojila
émission féminin d'un emprunt emisija posojila
intérêts masculin pluriel sur emprunt obresti na posojilo
mot masculin d'emprunt izposojena beseda, izposojenka
nom masculin d'emprunt privzeto ime, psevdonim
remboursement masculin d'emprunt vračanje posojila
accorder, émettre un emprunt odobriti, razpisati posojilo
contracter, faire un emprunt najeti, vzeti posojilo
faire l'emprunt de quelque chose izposoditi si kaj
négocier un emprunt posredovati, izposlovati posojilo
rembourser, restituer un emprunt vrniti posojilo
souscrire à un emprunt podpisati posojilo
surpasser la souscription d'un emprunt preseči vpis posojila
vivre d'emprunt živeti od posojil; figuré krasiti se s tujim perjem