Franja

púliti arrancar; sacar ; (zob) extraer

puliti se za kaj disputarse con ahinco a/c
puliti se za koga fam rifarse a alg

pull¹ [pul] samostalnik
potegljaj, poteg, vlečenje, vlek
tehnično vlečna sila; privlačnost, sila privlačnosti; požirek, dušek; ročaj, držaj (zvonca); veslanje, zavesljaj
šport (golf, kriket) udarec, zamah (poševno, zlasti na levo); zadrževanje (konja z vajetmi); utrjujajoč vzpon, velik napor (long pull)
prednost (of, on, over pred)
sleng vpliv, zveze, protekcija (with)
tisk (poskusni) odtis

a long pull uphill težek vzpon
the long pull presežek, dodatek k plači
a heavy pull on s.o.'s purse draga stvar
to go for a pull iti veslat
it is a hard pull to je naporna stvar
to have the pull of s.o. imeti prednost pred kom
to have a pull with s.o. imeti vpliv na koga, imeti protekcijo pri kom
tisk to take a pull napraviti odtis
to take a pull at the bottle cukniti ga iz steklenice
to give a pull at povleči, potegniti kaj

pullulō -āre -āvī -ātum (pullulus¹ mladika, demin. k pullus1)

I.

1. odgnati (odganjati), pognati (poganjati), (vz)brsteti, (pri)kliti, vzkliti: Col., Plin. idr., pullulat densissima silva V.

2. metaf. bujno se razvi(ja)ti, (raz)bohotiti se, bohotáti, bohotéti, bohotno (bujno, hitro) rasti, bohotno (bujno, hitro) se razrasti (razraščati), razmnožiti (razmnoževati) se, (na)množiti se: quae (sc. luxuria) incipiebat pullulare N., sors nascentium obitorum loco pullulat Ap., fluxioris vitae initia (kali) pullularunt Amm., et surgere ac pullulare plus coepit haereticae perversitatis et schismatum venenata pernicies Cypr. —

II. trans. pognati (poganjati) kaj, roditi (rojevati) kaj: terras Venerem aliam pullulasse Ap., tamquam silvam ex se Ambr. (o drevesih), aperiatur terra et pullulet salvatorem Lact., oviparos pullulat fetus Fulg.

pȕls m (lat. pulsus) pulz, utrip: napipati kome puls najti komu občutljivo točko; opipati kome puls na spreten način ugotoviti, kaj kdo misli

pulsō -āre -āvī -ātum (frequ. k pellere)

1. udariti (udarjati) na (ob) kaj, (s)tolči, butniti (butati), (po)trkati na kaj, (po)teptati, suniti (suvati), odriniti (odrivati): Sen. ph., Sil., Cl. idr., ariete muros V. stresati, tolči, pulsant arva ligones V. obdelujejo, ostium Pl., ostia H., Q., fores O., ianuam Ap., postes cuspide O., pede pauperum tabernas H., ad divitem Aug. potrkavati (trkati) pri bogatinu, solvite pulsanti loca Stat., humum moribundo vertice O., pede libero pulsanda tellus H., Amazones pulsant flumina V. topočejo (dirjajo) čez (zamrzlo) reko, campus assiduis pulsatus equis O., pulsare pedibus spatium Olympi O. (pre)teptati; pesn. = prehiteti; meton.: Phoebe curru pulsabat Olympum V. je drdrala po Olimpu, pulsant cacumina (ali saxa V.) fluctūs O. ali pulsant latera (sc. navis) ardua fluctūs O. se zaganjajo v bok(e), pljuskajo ob bok(e), caput (sc. montis) vento pulsatur et imbri V. veter in dež se zaganjata v vrh, rigentem (sc. nubem) pulsat Notus Val. Fl., chordas digitis et pectine V. ubirati strune, brenkati, tibia digitis pulsata Lucr., erupere aut ut nervo pulsante sagittae V. kakor puščice s prožeče tetive = kakor puščice, sprožene (izstreljene) s tetive, pulsare sagittam V. sprožiti, izstreliti, ipse arduus pulsat sidera V. zadeva ob zvezde, se dotika zvezd, vasto qui vertice nubila pulsat Val. Fl. (prim.: sublimi feriam sidera vertice H.) zadeva ob oblake, se dotika oblakov; pulsat tuas ululatus coniugis aures Cl. bije na tvoja ušesa, semen paulum pulsare Plin. stolči.

2. buhniti (buhati), suniti (suvati), odriniti (odrivati), odsuniti (odsuvati), dregniti (dregati), pahniti, pehniti (pehati), (s)tepsti, natepsti (natepati), pretepsti (pretepati), (na)tolči, (na)biti, gnjaviti, biti nasilen (grob) do koga, hudo (grdo) ravnati s kom: Iuv., Sen. rh., Petr., Suet., Prud., Amm. idr., pulsare verberareque ali pulsare et verberare aliquem Ci. idr., sic densis ictibus heros creber utraque manu pulsat versatque Dareta V., tu pulses omne, quod obstat H., tribunum plebis servi M. Tulii pulsaverunt Ci.; occ. proč suniti (suvati), odsuniti (odsuvati), od sebe pahniti (pehati), odpahniti, pregnati (preganjati), odstraniti (odstranjevati): pulsatos referens infecto foedere divos V. pregnane in razžaljene, pericula Cl., pulsatae maiestatis imperii reus Amm. zaradi (raz)žalitve.

3. metaf. dotakniti (dotikati) se koga, ganiti, premakniti (premikati), pretresti (pretresati), (močno) vplivati na koga, nagniti (nagibati) kam, k čemu, pridobi(va)ti si naklonjenost koga, nakloniti (naklanjati) si koga, gnati, spodbuditi (spodbujati), spodbosti (spodbadati), vzbuditi (vzbujati), razvneti (razvnemati) ipd.: censemus dormientium animos … externā et adventiciā visione pulsari? Ci., imaginibus pulsuntur animi Ci., quae te vecordia pulsat? O. te žene; occ.
a) vznemiriti (vznemirjati), pretres(a)ti, povzročiti (povzročati) drhtenje (strah): Sen. tr., Sil., Val. Fl. idr., pavor pulsans V., pulsare alicuius pectus T., urbem rumoribus Petr.
b) nadlegovati: superos vocibus Sen. tr., superos invidiā Stat., aliquem querelis Stat., Cl., existimationem viri fortis invidiā gravi Amm. težiti, tlačiti, uničevati, pogubljati, gonobiti, ut opulenti pulsantes praesidia potiorum Amm. degajoči = nadlegujoči (obdelavajoči) z denarjem (= s podkupovanjem).
c) nadlegovati s tožbo = s tožbo prije(ma)ti, tožiti, poda(ja)ti tožbo zoper koga, naperiti (naperjati) pravdo zoper koga: pro quo (sc. contractu) pulsabatur, aliis pulsantibus pozni Icti.; metaf.: iniusta Tartara Stat., pulsari falso crimine Cl.

Opomba: Inf. pr. pass. pulsarier: Lucr.

púlt (-a) m trg. banco; podio; redko desco:
prodajni, točilni pult banco di vendita, di mescita
bralni pult leggio
govorniški pult pedana, podio dell'oratore
hladilni pult banco di congelamento
pren. dobiti kaj izpod pulta ricevere, avere qcs. sottobanco
dirigentski pult podio (del direttore d'orchestra)
teh. komandni pult banco di comando
mešalni pult rad. miscelatore; film., tv tavolo di missaggio, moviola, banco di missaggio

pultō -āre -āvī (frequ. k pellere, predklas. = pulsō -āre) udarjati, biti, tolči, butati, (po)trkati na kaj: placide pulta Pl. (na)rahlo (po)trkaj, ianuam, aedes Pl., fores Pl., Ter., ostium Ter., pectus digitis Pl., pultando [pedibus] Pl., quin pultando, inquam, paene confregi foris Pl.

pūmex -icis, m, f (Cat.) (menda sor. s spūma pena = peneči se kamen)

1. votlič, plovec: S., Plin., Sen. ph., Cels.; uporabljali so ga za glajenje marmorja, knjig in kože: Cat., Iuv., Mart., Plin. idr., nec fragili geminae poliantur pumice frontes (sc. libri) O., Vertumnum Ianumque, liber, spectare videris, scilicet ut prostes Sosiorum pumice mundus H.; pren.: exactus pumice versus Pr. skrbno izpiljen in zglajen; pren.: pumex non aeque est aridus atque hic est senex Pl. (o skopuhu, ki mu ne gre nič izpod palca); preg.: aquam a pumice postulare Pl. = zahtevati od koga kaj nemogočega (npr. denar od človeka, ki ga nima).

2. votličasto (luknjičasto) kamenje, votličasto (luknjičasto) skalovje, hribína, lava: Plin., Plin. iun. idr., pumex vivus O., pumice multicavo structa atria O., pumices cavi V., oppositi pumices (sc. mari) H. razjedene kleči.

pump² [pʌmp]

1. prehodni glagol
črpati, sesati, polniti; izprašati koga, iztisniti (informacije iz koga); poganjati (pedala)

2. neprehodni glagol
utripati (srce); trdovratno iskati, poizvedovati (for za)

to pump dry izčrpati, izprazniti
to pump out izčrpati, izprazniti; figurativno izčrpati, utruditi, spraviti ob sapo
to pump up napolniti (kolo), napihniti
ekonomija to pump money into vlagati denar v kaj
to pump bullets into s.o preluknjati koga (s streli)

pȕn -a -o
1. poln: -a čaša; pun para kao žaba dlaka; pun mjesec ščip, polni mesec; u -om smislu riječi v polnem pomenu besede; u -oj formi; s -im srcem što učiniti z ljubeznijo kaj storiti; usta su mu -a bratstva i jedinstva; imati pun tur imeti polne hlače; -im glasom progovoriti na ves glas spregovoriti
2. popoln: -a gimnazija
3. pun puncat = dupkom pun do vrha poln, nabito poln

pungō -ere, pupugī, punctum

1. bosti, zbosti (zbadati), vbosti (vbadati), pičiti (pikati): Naev. ap. Prisc., Plin. idr., acu comatoriā mālas Petr., per se pungere neminem unquam potuisset Ci., manu aliquem pungere Petr. dregniti koga v rebra; occ.
a) (z vbodom) zada(ja)ti: Aug. idr., volnus acu punctum Ci.
b) prodreti (prodirati) v kaj: corpus Lucr.
c) povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati) neprijeten občutek, (za)boleti: adulteratum (sc. nitrum) pungit Plin. je ostrega (pekočega) okusa, pungunt sensum Lucr.
d) tako rekoč (na)pikati, opikati: stigmate puncti Petr. ožigosanci, puncto (in) tempore Lucr. v trenutku, v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil.

2. metaf. v živo (z)bosti, v živo zade(va)ti, (s)peči, neprijetno ganiti, neprijetno pretres(a)ti, vznemiriti (vznemirjati), (raz)žaliti, užaliti, mučiti, (za)moriti, pekliti, prizade(va)ti: Pl., Pr., Prud. idr., intellexi, quid eum pupugisset Ci., si paupertas momordit, si ignominia pupugit Ci., hunc sibi ex animo scrupulum, qui se dies noctesque stimulat ac pungit Ci., pungit dolor Ci.; impers.: pungit (boli me) rursus, quod scribis esse te illic libenter Ci. ep. — Kot subst. pt. pf. punctum -ī, n (v)bod, zbodljaj (= gr. στιγμή)

I. (kot dovršeno dejanje) zbodljaj, (v)bod, (v)bodljaj, pik: Cels. idr., fimum acūs aereae punctis tollere iubent Plin., punctum parvae volucris morte ulcisci Ph. pik majhne muhe; occ. vžig(anje) (sramotnega) znamenja, (o)žigosanje: frontem convulnerandam praebere punctis (v žigosanje) et notas suas (= stigmata, vžgana znamenja) ridere Plin. iun. —

II. (kot učinek dejanja)

1. vbod, z vbodom narejena luknjica: angustissimus Vitr., puncta lasciva, quae terebrantur acu Mart.; occ. (kot vodovodni t.t.) v cev narejena odprtina, izpust, odtok in meton. skozi ta izpust odtekajoča mera vode: Front. idr., is, qui appellabatur a punctis Front. vbadalec, vbadar.

2. pika: ova punctis distincta Plin., gemma sanguineis punctis Plin.; pika (oko) na kocki: quadringenis in punctum sestertiis lusit Suet., per singula puncta Aus.; kot pismenka ali ločilo: Aus.; pika na gredeljnici enotorilne tehtnice, ki kaže težno razmerje: diluis helleborum, certo compescere puncto nescius examen Pers. ki ne zna držati jezička na pravi piki = ki ne zna prav tehtati; occ.
a) pika = pri volitvah oddani glas, volilni glas; vsak glas so namreč zaznamovali s piko pod kandidatovim imenom v imeniku kandidatov, napisanem na voščeni tabli: quot in eā tribu puncta tuleris Ci., recordor, quantum hae quaestiones … punctorum nobis detraxerint Ci.; od tod pesn. metaf. mnenje, sodba, ocena, ovrednotenje, (po)hvala: discedo Alcaeus puncto illius H., omne tulit punctum H. splošno pohvalo si pridobi, splošno hvalo žanje, vsem ugodi.
b) matematična točka, najmanjša (nedeljiva) količina (enota), pikica, pičica: illa initia mathematicorum: punctum esse, quod magnitudinem nullam habeat Ci., imperio nostro quasi punctum terrae attigimus Ci., punctum est istud … in quo regna dis ponitis Sen. ph., adusque puncti tenuis instar quaerere Aus. do pičice.

3. metaf.
a) trenutek, hip (prim. zgoraj puncto (in) tempore): temporis puncto C. v trenutku (hipu), kakor bi trenil, puncto temporis eodem Ci., ad punctum temporis Ci. (= temporis puncto), puncto mobilis horae H., in puncto horae Hier., omnibus minimis temporum punctis Ci.; abs: puncto, puncto exiguo, puncto brevissimo Ap., punctum est, quod vivimus, et adhuc puncto minus Sen. ph., nec punctum gaudere vitiosum est Lact., in puncti spatio Arn., quod momentum (minuto), quod immo temporis punctum (sekundo) beneficio sterile Plin. iun.
b) kratek del, odlomek ali odstavek (govora), točka: puncta argumentorum Ci., minutis interrogatiunculis quasi punctis Ci., puncta sermonum Aus. — Pozna soobl. punctus -ī, m: Isid.

Opomba: Prud. meri pupūgerat.

pūniō (stlat. poeniō) -īre -īvī in -iī -ītum (prim. gr. ποινή, lat. poena)

1. kaznovati: O., Ap., Gell., Suet. idr., sontes, maleficia, aliquem supplicio Ci., tergo et capite aliquem L., aliquem morte Plin. iun., se morte Val. Max. ali vitam suā manu Q. sam se pokončati, narediti samomor, prohibenda est ira in puniendo Ci., ad eum puniendum oculos aperuisti Ci., Terentinus „ipse se poeniens“ Ci. Terencijev „Samomuk“, „Samotrapilec“ (Terencijeva komedija „ Ἑαυτὸν τιμωρούμενος); abs.: punire velle Ci. (o sodniku; naspr. misereri).

2. med. znesti (znašati) se nad kom, znesti (znašati), stresti (stresati) svoj srd (svojo jezo, svoj bes) nad kom, maščevati se komu, nad kom: Ap., Lact. idr., multi inimicos etiam mortuos poeniuntur Ci., inimicissimum crudelius poenitus est Ci.

3. maščevati kaj: Graeciae fana Ci., meam domum a iudicibus puniendam putavit senatus Ci., iracundia est cupiditas puniendi doloris Ci.; v tem pomenu tudi dep. pūnior -īrī -ītus sum: ut clarissimorum hominum crudelissimam poeniretur necem Ci.

punir [pünir] verbe transitif kaznovati (de z)

être puni de quelque chose biti kaznovan za kaj
être puni de mort biti kaznovan s smrtjo
elle a été punie de sa curiosité, de son orgueil bila je kaznovana za svojo radovednost, oholost
punir un enfant pour sa désobéissance kaznovati otroka zaradi njegove neubogljivosti
punir l'injustice kaznovati krivico

punta¹ f

1. ost, konica; konec, vrh:
la punta del coltello konica noža
la punta del campanile vrh zvonika
punta secca umet. suha igla
avere qcs. sulla punta delle dita kaj znati na pamet
avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj na jeziku
camminare in punta di piedi hoditi po prstih
prendere qcn. di punta pren. komu odločno kljubovati, komu se postaviti po robu
prendere qcs. di punta pren. česa se odločno lotiti
scrivere, parlare in punta di penna pren. pisati izumetničeno, afektirano

2. ekst. pren. konica:
ore di punta prometne konice

3. ekst.
pattuglia di punta voj. patrulja predhodnica
uomo di punta prvi človek, najvidnejši predstavnik; šport
uomo di punta, punta prvi, čelni igralec

4. tehn. sveder:
punta elicoidale spiralni sveder
punta fonografica gramofonska igla

5. drobec; ščepec

6. geogr. vrh (gore); zemeljski jezik

7. etnol. konica

8. alpin. konica (na derezah)

9. (spunto) cik

10. med.
punta d'ernia začetna kila

11. veter., kulin.
punta di petto (goveje, telečje) prsi

puntillo moški spol občutljivost, dlakocepstvo; čut za čast; glasba pika pri noti

hacer a. por puntillo komu navkljub kaj napraviti

puntino m pomanjš. od ➞ punto pikica, pičica:
mettere i puntini sulle i pren. postaviti piko na i
a puntino ravno prav, primerno; odlično, natanko, kot je treba:
fare qcs. a puntino kaj narediti, kot je prav
cibo cotto a puntino ravno prav kuhana jed

punto

A) m

1. mat. točka:
punto di contatto dotikališče
punti cardinali strani neba
punto di fuga konvergentna točka
punto morto mrtva točka (tudi pren.);
punto di orientamento orientacijska točka
punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki

2. navt. lega, položaj:
fare il punto določiti lego
fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje

3. pika:
due punti dvopičje
punto e virgola podpičje
punto esclamativo klicaj
punto interrogativo vprašaj
punti di sospensione, sospensivi tropičje
fare punto pren. prenehati
mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i

4.
punto cieco anat. slepa pega
punto lacrimale anat. solzna pika
punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran

5. točka, mesto:
punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
punto di ritrovo shajališče
punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto

6. mesto, odlomek; ekst. točka:
commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava

7. trenutek, hip:
arrivare a buon punto priti o pravem času
essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
a mezzogiorno in punto točno opoldne
in punto di morte tik pred smrtjo

8. rok, stopnja, točka:
essere a buon punto pren. lepo napredovati
mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
fino a un certo punto do neke meje, nekako
di tutto punto popolnoma

9. točka, ocena:
dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
vittoria ai punti zmaga po točkah

10. obrt vbod:
punto a croce križni vbod
punto erba stebelni vbod
punto smerlo robni vbod
punto metallico kovinska spojka
dare un punto na hitro zašiti

11. med. šiv:
mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive

12. fiz. točka:
punto critico kritična točka
punto di ebollizione vrelišče
punto di fusione tališče
punto di gelo zmrzišče
punto di infiammabilità vnetišče

13. glasba pika

14.
punto tipografico tipografska točka

15. hist. punca, čistinski žig

B) agg. toskansko nikakršen, noben:
non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja

C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
né punto né poco kratko in malo ne

pupa ženski spol vročinski izpuščaj na ustnicah

hacer pupa a uno užalostiti koga, storiti komu kaj žalega

purchase¹ [pə́:čəs] samostalnik
nakup, nakupovanje, kupovanje, kupčija; iztržek, (letni) dohodek
pravno pridobljeno premoženje z nakupom (ne z dediščino)
navtika priprava za dviganje, vzvod, škripec, vrv, dvigalo
figurativno vpliv, vpliven položaj, prednost, moč

to make a purchase of kupiti kaj
to make purchases nakupovati
his life is not worth an hour's purchase nima več ure življenja

purement [pürmɑ̃] adverbe edinole, samó, izključno

faire quelque chose purement par intérêt narediti kaj edinole iz interesa