Franja

venīlia¹ -ae, f (venīre) „val doobalnik“, val, ki pride do obale: venilia unda est, quae ad litus venit Varr. ap. Aug.

veniō -īre, vēnī, ventum (iz *g*—emi̯ō, indoev. kor. *g*—em-; prim. skr. gámati, gacchati (on) gre, gáti-ḥ hod, gántuḥ hoja, pot, gr. βαίνω grem, hodim, stopam, aor. ἔβην, pf. βέβηκα, βάσις korak, βῆμα korak, osk. kúmbennieís = lat. conventus, kúmbened = lat. convenit, cebnust = lat. huc venerit got. quiman, stvnem. quëman, koman, nem. kommen)

I.

1. priti, prihajati, dospe(va)ti: Ph. idr., atria turba tenet, veniunt leve vulgus euntque O. prihaja in odhaja, Caesar cum equitatu vēnit C., veniens unda, fluctus O. plivkajoč; v log. pf. vēnī prišel sem = tu (tukaj) sem: V., O.; izhodišče pesn. nav. v abl.: caelo V., belua ponto (iz morja) venit O.; v prozi s praep.: ab domo L. iz domovine, venit vox ab ramis, anhelitus ex ore, iaculum de parte sinistrā O., venire Bebryciā de gente V. izhajati iz bebrijskega rodu, biti bebrijskega rodu; z adv.: istinc Ci., redeant, unde venerint L.; smer v acc.: domum ad aliquem Ci., Athenis Delum Ci.; pesn.: tumulum, fines Ausonios, Scythiam V., Italiam Lavinaque venit litora V.; s praep.: Pl., Ter. idr., ex Peloponneso in Siciliam N., in aedem Concordiae S., ex diverso sedem in unam V., in astra Sen. tr. med zvezde = v nebesa, ad urbem Ci., ad matrem O., contra aliquem Ci. napasti koga, Iuli progenies caeli ventura sub axem V., in conspectum C., N., in conspectum alicuius H. ali sub aspectum Ci. ali sub oculos Sen. ph., Q. ali sub ora viri V. priti pred oči, stopiti pred (koga); metaf.: (sc. res) venit mihi in mentem Ci. idr. na misel mi prihaja, venit in buccam Ci. na jezik; z adv. in adv. skloni: huc, istuc Ci., eo C. idr., foras Pl., venire contra Ci. ali obviam Ci. ep., N.; impers. v pass.: ad quos ventum erat C., ubi eo ventum est C.; namen
a) s praep.: venire ad (in) colloquium C., ad cenam, ad ludos Pl., ad causam dicendam L., ad se oppugnandum C.
b) s sup.: Pl., Ter., L., Auct. b. Alx. idr., venire oratum, questum, pabulatum, auxilium postulatum C., ad istum emptum venerunt illum locum senatorium Ci.
c) z dat. finalis: auxilio venire Ci., C., L., N. idr., subsidio veniri non poterat C., excidio (= ad excidium) Libyae venire V.; tudi: exercitus Etruscis vēnit L. jim je prišla na pomoč.
d) s pt. fut.: iam venio moriturus V.
e) z inf.: Pl., Stat., Val. Fl. idr., quod legati venirent speculari L., non ferro Libycos populare penates vēnimus V.

2. occ.
a) (sovražno) priti (prihajati), primikati se, pomikati se proti, približati (približevati) se, napasti (napadati): L., Ph., Vell. idr., Aeneas strictam aciem venientibus offert V., hunc venientem cuspide longā ferit V., venire magno ad moenia bello (z veliko vojsko) V., veniri ad se existimantes C.
b) iti: Milo cum in senatu fuisset eo die, … domum venit Ci., ad mercatum venio Ter., cum venisset, post non rediit Pl.
c) vrniti (vračati) se: Pr. idr., Romam L., Corn., in patriam Ph., cum venies O., ut venias celer O.

3. metaf.
a) (o času) priti (prihajati), (pri)bližati se, napočiti, nastopiti, biti (tu): Q. idr., venisse tempus victoriae Ci., ubi ea dies vēnit C., cum tristes misero venere Kalendae H., hora (nox, sperata voluptas) venit O., veniens annus Ci., L. bližajoče se leto, prihodnje leto; toda: anni venientes (naspr. recedentes) H. doba razvoja, obdobje rastoče telesne moči (do 45. leta); veniens aetas O. = potomstvo, potomci, zanamci; pt. fut. ventūrus 3 „tisti, ki ima priti (ki je na tem, da pride)“ = ki pride, prihajajoč, prihodnji, bodoč: tempus, letum O., aevum V., venturi nepotes O., V., ventura bella V.; subst. ventūrum -ī, n in pl. ventūra -ōrum, n prihodnost, bodočnost: venturi praescia O., ventura videre O., suo ventura devertere cursu Lucan.
b) priti (prihajati) na dan, (po)kazati se, prikazati (prikazovati) se, (po)javiti se, pojaviti (pojavljati) se, vznikniti (vznikati): aurora veniens V., sol veniens H. vzhajajoče, venientes lacrimae V. ulivajoče (udirajoče) se, febris, sudor venit Cels.; o rastl.: arbores veniunt sponte suā V., veniunt felicius uvae V., ut hederae veniant suā sponte melius Pr.; o abstr.: usus venit C., genetiva venit imago O., libertas venit V., quos inter medios venit furor V.; z dat. personae h komu priti (prihajati), komu pripasti (pripadati), priti (prihajati) v delež, dobi(va)ti kaj, biti deležen česa: dum tibi litterae meae veniant Ci. ep., dominae mihi venit epistula nostrae Pr., mihi nuntius venerat V., Remo augurium venit L., umbra venit loco O., bellum Plautio sorte venit Ci., commodum ex otio meo … rei publicae venturum S., ultro illi et gloriam et regnum venturum S., tibi fama ventura est O., gloria in partem veniat mihi tecum O. naj pride nama obema v delež = naj bova oba deležna; če je subj. kako zlo ali kakšna slaba negativna stvar (lastnost, dogodek ipd.) je venire = koga doiti (dohajati), obiti (obhajati), dolete(va)ti, zade(va)ti, koga ali česa lotiti (lotevati) se, prije(ma)ti se, prevze(ma)ti, navda(ja)ti, pri kom vzbuditi (vzbujati) se, pojaviti (pojavljati) se, posta(ja)ti kakšen: animis ignavia vēnit V., vēnit arboribus … lues V., scis mihi multa venire mala Pr., quae sibi duobus proeliis venerant S.; nam dat. tudi (toda redkeje): ad quem dolor veniat Ci., ne qua in rem publicam clades veniat L.
c) (sovražno) nastopiti (nastopati): contra iniuriam Ci., contra alienum pro familiari et necessario Ci.
d) = provenire imeti uspeh, uspe(va)ti: id quo promptius veniret T.
e) nasta(ja)ti, nastopiti (nastopati), zgoditi se, dogoditi se, primeriti se, pripetiti se: haec ubi veniunt Ci., quod longe aliter evenit L., si quando similis fortuna venisset L., si quid … adversi venisset L., per quae (sc. mors) venit, diversa sunt Sen. ph.; pogosto usu venire, gl. ūsū-venit. —

II.

1. kam priti (prihajati), prispe(va)ti, dospe(va)ti kam, do česa: lignum sine acumine venit O., venire in tergum V., per ilia venit harundo V., sagitta venit V. je dospela do cilja, je prispela na cilj; metaf.: ad solitas artes O., vēnimus ad summam fortunae H. dospeli smo do vrha (vrhunca) slave, dosegli smo vrh (vrhunec) slave, venire ad senectutem Ci. (po)starati se, ad condiciones alicuius Ci. prista(ja)ti na (kaj).

2. occ.
a) priti (prihajati) v kak položaj, znajti se kje, v kakem položaju, zabresti kam, naleteti na kaj: in calamitatem, in discrimen Ci., in periculum C., in odium Ci. ali in invidiam N. nakopati si sovraštvo (zavist), postati predmet sovraštva (zavisti), postati osovražen (zavidan), in contemptionem venio alicui C. zaničevati me začenja kdo, venire in turpitudinem Ci. biti zasramovan, in amicitiam alicui C. spoprijateljiti se s kom, skleniti (sklepati) s kom prijateljstvo, in familiaritatem Ci. postati zaupen prijatelj s kom, skleniti (sklepati) s kom zaupno prijateljstvo, in sacerdotium Ci. postati svečenik, in suspicionem Ci. postati osumljen; toda: in suspicionem si magistratūs veniebant Lentulus in Ci. ep. če so začeli oblastniki koga sumiti, cum ei in suspicionem venisset N. ko se mu je zbudil sum; venire in contentionem Ci., Q., in certamen iudiciumque venire Ci. pričkati se in prepustiti (stvar) sodniški razsodbi, in crimen Ter. biti dolžen česa, dolžiti se česa, in votum H. želeti se, in aestimationem L. ceniti se, biti cenjen, in laudem Q. biti hvaljen, biti deležen hvale, hvaliti se, in religionem Ci., L. vzbuditi (vzbujati) pomisleke, in dubium Ci., Q. posta(ja)ti dvomljiv, in confessum res venit Plin. iun. je dognana, summam in spem regni obtinendi C. prav zelo se nadejati, da … , zelo močno upati, da … , nonnullam in spem Ci. nekoliko se nadejati, nekoliko upati, in fidem L., N., Suet. dobiti zavetje (varstvo), in alicuius fidem ac potestatem C. ali in deditionem C. predati se na milost in nemilost, in cruciatum C. iti na mučenje, iti trpet muke, in rei partem Ci., O. svoj del česa dobi(va)ti, in partem leti O. zapasti smrti, in sermonem alicuius Ci. ep. priti komu v (na) zobe; toda: veni in eum sermonem, ut dicerem Ci. ep. beseda je nanesla, da … ; in morem L., O. ali in consuetudinem Ci. ali in usum Plin. v navado (rabo) priti, posta(ja)ti običajen (navaden, ustaljen), milites, qui iam in consuetudinem Alexandrinae vitae venerant C. ki so se (bili) že privadili aleksandrinskemu življenju, ki so se (bili) že navadili na življenje v Aleksandriji, in consuetudinem proverbii Ci. ali in proverbium L. priti v pregovor, postati pregovoren (pregovorno), res ad manum (pugnam) venit L. (idr. zgodovinopisci) pride (prišlo je) do spopada (prerivanja, pretepa, rokomaha); s konsekutivnim stavkom: H., Sen. ph., Val. Max. idr., in eum locum ventum est, ut … C. prišlo je tako daleč, da … , eo discordiae ventum est, ut … T. do tolikšne nesloge (svaje), da … , huc malignitatis venit, ut … T. do tolike …
b) (v govoru) priti (prihajati) do česa, preiti (prehajati) na kaj, napelj(ev)ati besedo na kaj: istuc venio Ter., venio nunc eo Ci., venio nunc ad illud nomen aureum Ci., ad propositum veniemus N., ad nomen Iovis venire O., venio nunc ad fortissimum virum N., ut iam a fabulis ad facta veniamus Ci.

Opomba: Sinkop. impf. venībat: Ter.; sinkop. gen. pl. pt. pr. venientum: V.

venir* priti, prihajati; voziti se, potovati; pojaviti se; izvirati iz, nastati; zgoditi se; uspevati, rasti; spodobiti se

venir bien pristati (obleka)
no me viene to mi ni prav
viene borracho čisto pijan je
la República por venir bodoča republika
verlas venir (pop) biti strasten kvartopirec
hacer venir dati poklicati (prinesti); povabiti
viene en el diario je v časopisu
ni va ni viene (fig) čisto neodločen je
al venir él ob njegovem prihodu
venga lo que viniere naj pride, kar hoče; na vsak način
ir y venir sem in tja hoditi, sprehajati se
¡ven acá! pridi sem! poslušaj!
¡venga! pridite sem! sem s tem! no prav! zaradi mene!
¡venga esta carta! daj mi to pismo!
¡venga esa mano! udari (sezi) v roko! daj roko!
venir a: venir al mundo na svet priti
le diré lo que viene al caso mu bom že povedal, kar mu gre; fig mu bom odkrito povedal
¡vengamos al caso! preidimo k stvari!
hacer venir al suelo na tla vreči
vino a ello gustoso rade volje je pristal na to
venir a menos zmanjšati se, upadati, pojemati; propasti
por fin vino a conseguirlo končno je to dosegel
viene a ser lo mismo to je (skoraj) isto, to je vseeno
vino a verme bil je pri meni, obiskal me je
venir con: ¡no me vengas con bromas! pustimo šale! z menoj ni šale!
viene con él (on) pride z njim; on je na njegovi strani
venir de: de ello viene iz tega sledi
venir de hacer pravkar napraviti
venir en: venir en ayuda priti na pomoč
no me viene en gana to mi ne pade v glavo, ni govora!
cuando le venga en gana kadar se Vam bo ljubilo
vino en declarar que končno je izjavil, da
vengo por V. prihajam zaradi Vas; prihajam po Vas
¡venga por acá! pridite semkaj!
venir haciendo a/c (že dalj časa) nekaj delati
venir corriendo priteči
venir volando prileteti
viene cansado utrujen je
vengo herido ranjen sem
venir molido do smrti sem utrujen
eso me viene clavado (fig) to mi pride kot poklicano (kot nalašč); pristoji mi kot ulito
venir rodado priti kot poklicano (kot nalašč)
venirse priti, iti; vzhajati, zavreti (mošt)
venirse a alg. napasti koga
venirse a tierra, venirse abajo zrušiti se, sesesti se
la sala se venía abajo (fig) dvorana je bobnela od viharnega odobravanja
venirse a buenas prijateljsko se poravnati (pobotati)
venirse cayendo (durmiendo) skoraj pasti (skoraj zaspati)

venire^*

A) v. tr. (pres. vēngo)

1. priti, prihajati:
venire in aereo, in macchina, a piedi priti z letalom, z avtom, peš
venire accanto, vicino približati se
venire di corsa priteči
venire dentro vstopiti
venire fuori iziti, biti objavljen
venire fuori con priti na dan s čim (kaj nepričakovanega povedati)

2. priti, prispeti:
venire a un accomodamento pren. sporazumeti se
venire a capo di qcs. skleniti, sklepati, razrešiti kaj
venire a conoscenza di qcs. kaj zvedeti, biti o čem obveščen
venire in chiaro di qcs. kaj razčistiti
venire al dunque, al fatto priti k bistvu, k jedru (nečesa)
venire in fama zasloveti
venire ai ferri corti skočiti si v lase
venire alla luce roditi se; arheol. biti izkopan; pren. priti na dan
venire alle mani, alle prese stepsti, spopasti se
venire a morte umreti
venire a noia zdolgočasiti
venire in odio zasovražiti
venire in possesso di qcs. priti do česa; pren. kaj zvedeti
venire al sangue krvavo se spopasti
venire a sapere zvedeti kaj

3. priti iz, izvirati (tudi pren.):
venire da un'ottima famiglia izvirati iz boljše družine
venire dalla gavetta voj. napredovati od navadnega vojaka
venire dal niente ekst. začeti iz niča

4. roditi, rojevati se; uspevati (rastlina):
venire al mondo roditi se
venire su rasti, razvijati se

5. iziti se; biti; stati:
venire corto, lungo, largo, stretto biti kratek, dolg, širok, ozek
quanto viene? koliko stane?

6. (časovno) prihajati; pojaviti, pojavljati se; napočiti
a venire prihodnji, bodoči
di là da venire daljni
appena vien l'occasione brž ko se pojavi priložnost
il giorno dei morti viene il 1. novembre dan mrtvih je 1. novembra
la settimana, il mese che viene prihodnji, naslednji teden, mesec

7. pog. priti, prihajati (doživeti orgazem)

8. pripadati, pritikati

9.
venire giù pasti, padati
venire meno omedleti; odpovedati

10. (venire + gerundij izraža trajnost glagolskega dejanja)
viene dicendo che sono gelosa di lei okrog govori, da sem ljubosumna nanjo

11. (venire + deležnik = pasiv v prostih časih)
viene lodata da tutti vsi jo hvalijo

B) ➞ venirsene v. rifl. (pres. me ne vēngo) iti; oditi

C) m
andare e venire prihajanje in odhajanje, letanje sem in tja

vēnum-dō (vēnun-dō) -dare -dedī -datum, poklas. za vēnum dō (gl. *vēnus1 -i) postaviti naprodaj (na prodaj), dati v prodajo, proda(ja)ti: N. idr., per commercia venundati T., venundata Scylla Pr., ut captivos venundaret Suet., hos sub coronā venumdedit Fl., venumdati avaritiae Amm.; pren.: donec sententia Dolabellae velut venundaretur T.

Opomba: Star. cj. pr. venunduit (v novejših izdajah venum duit): Tab. XII ap. G., Ulp. (tudi venunduuit); vulg. pf. venundavit: Aug.

vēr, vēris, n (iz indoev. subst. *u̯esr, *u̯esr̥ (*u̯osr̥), gen. *u̯esn(e)s pomlad; prim. skr. vasantáḥ pomlad, gr. ἔαρ [dor. Ƒῆρ, jon. ἦρ] pomlad (gen. at. ἦρ-ος, pri Hom. ἔαρος), ἐαρινός pomladni, pomladanski, lat. vērnus, vernālis, vernifer, sl. vesna pomlad, got. uisonna pomlad, lit. vãsara, vasarà poletje, let. vasara poletje)

1. pomlad, vígred, vesna: Sen. ph., Amm. idr., cum rosam viderat, tum incipere ver arbitrabatur Ci., hieme et vere Plin. iun., per ver Ca. ali per omne ver Suet. vso pomlad, primo vere Ca., L., H. ali vere primo Plin. ali ineunte vere Ci. ali (pesn.) vere novo V., O. ali pubescente vere Amm. = principio veris S. fr. ali initio veris Suet., donec ver adulesceret T. do polne pomladi, vere adulto Amm. še preden je pomlad popolnoma nastopila; preg.: vere prius flores, aestu numerabis aristas O. (o čem nemogočem); pooseb. Vēr Vêr = Pomladnik ali Pomlad(nica) bog ali boginja pomladi: Ver cinctum florente coronā O.

2. metaf. pomlad življenja, mladost: ver breve aetatis O., ineundum cum aetas florida ver ageret Cat.

3. metaf. vse, kar raste spomladi, pomladni pridelki: breve ver populantur apes Mart. cvetlice; poseb. ver sacrum daritev pomladnih prvin, daritev pomladnih prvorojencev, prvinska daritev živali in ljudi, ki so jo božanstvu obljubili v času hude stiske; pozneje so darovali le živali, ljudi, rojene tako pomlad, pa so, ko so odrasli, pošiljali kot naseljence v tujino): ver sacrum vovere, facere L., ver sacrum videri pecus, quod natum esset inter Kalendas Martias et pridie Kalendas Maias L.

Opomba: Nenavadni abl. sg. vērī: Col. (poet).

veranlassen ([veranlaßte] veranlasste, [veranlaßt] veranlasst) poskrbeti za, skrbeti za; sprožiti, dati pobudo za; ukreniti, ukrepati; jemanden veranlassen zu pripraviti do, (überreden) pregovoriti k; narekovati (komu kaj); ich sah mich [veranlaßt] veranlasst moral sem

Verhältnis, das, (-ses, -se) razmerje; (Beziehung) odnos; Verhältnisse, pl , razmere; figurativ prijatelj, ljubček, prijateljica, ljubica; im Verhältnis v razmerju (zu do) ; ein Verhältnis haben mit imeti razmerje z; über seine Verhältnisse leben živeti preko svojih možnosti

verižni oklep stalna zveza
nekdaj (vojaško zaščitno oblačilo) ▸ vért
Težki verižni oklepi so segali do stopal. ▸ A nehéz vértek bokáig értek.
Sopomenke: verižna srajca

verliebt zaljubljen (tudi figurativ); bis über beide Ohren verliebt sein biti zaljubljen do ušes; verliebte Augen machen zaljubljeno gledati (koga)

versteigen^* zaplezati se; sich versteigen zu figurativ povzpeti se do (nesmiselne trditve)

vertex, stlat. in pesn. vortex -icis, m (vertere, vortere) vrtenje, vrtež, vrtinec; od tod

1. vrtinec, krnica, tolmun: L., Q., Sen. ph. idr., verticibus (sc. amnis) impliciti sunt Cu., illam (sc. puppim) rapidus vorat aequore vortex V., torrens corpora turbineo iuvenilia vertice mersit O., flumen doctum minores volvere vertices H., verticibus densus Thybris O. vrtinčasta; pren.: vertex amoris Cat., officiorum Sen. ph., medius pugnae Sil.

2. vrtinec vetra, ognja, plamena: Sen. ph. idr., venti vertex L., vertice intorti affligebantur L., vertex flammis volutus V., flammae trepidant rotantes vertice fumum H., vertex igneus Lucr.

3. nebesno vrtišče, nebesni tečaj, nebesni pol: Ci., Plin. idr., hic vertex (severni tečaj) nobis semper sublimis, at illum (južni tečaj) sub pedibus Styx atra videt V.

4. (človeško) tême, téme: V., O., Q., Plin. idr., ab imis unguibus usque ad verticem Ci. ali talos a vertice pulcher ad imos H. „od nog do glave“, „od glave do nog“, „od podplatov do temena“; pren.: vertice sidera tangam O. = sublimi feriam sidera vertice H.; sinekdoha pesn. glava: Cat., Stat., Val. Fl., Mart. idr., alba toto vertice canities O., humum vertice pulsat O., vertice subposito sacra portabant O., toto vertice supra est V.; metaf. vrh, višina, rt, vzpetina: Tib., Cat., Lucan., Petr., Amm. idr., montis O., Cu., Aetnae Ci., Erycinus V., Siculus Sen. tr., vertice ab alto vela videt Val. Fl., arcis Lucr., theatri, domūs Mart., terrae Mart. površina; (o drevesih) vršìč, vršíček: vertice celso quercus V., hirsuta vertice pinus O.; abstr.: a vertice (prim. gr. κατ' ἄκρης z višine) = od zgoraj: ingens a vertice pontus in puppim ferit V., ictus veniens a vertice V.; pren. vrh, vrhunec, najvišje, največje, najvažnejše, najpomembnejše, vêrteks: dolorum vertices Poeta ap. Ci. vrhunec, principiorum Amm. najvišji častniki, Alexandria, vertex omnium civitatum Amm. glava.

Vertrauen, das, (-s, ohne Plural) zaupanje; Vertrauen haben zu/Vertrauen schenken zaupati (komu, čemu); im Vertrauen zaupno; im Vertrauen auf v zaupanju do; jemanden ins Vertrauen ziehen zaupati (komu kaj); das Vertrauen aussprechen izreči zaupnico

very¹ [véri] pridevnik (verily prislov)
pravi

a very knave pravi lopov
he is the veriest vagabund on je pravi pravcati vagabund; lasten, sam, celó
my very son moj lastni sin, sam moj sin
his very brother did not know him njegov lastni brat ga ni spoznal; (izza the, this, that ali svojilnega zaimka) ta (oni itd.) isti, prav
the very day I arrived prav na dan, ko sem prispel
the very thing baš tisto pravo
that very day prav (še) istega dne
in this very room prav v tej sobi
at this very place prav na tem mestu
at the very end prav na koncu
from very egoism iz samega (čistega) egoizma
in the very heart of Europe prav v srcu Evrope
this is the very thing I want prav to potrebujem
it is the very last thing to do to je prav zadnja stvar, ki jo je treba narediti; čisti, pravi, točen
the very opposite čisto(pravo) nasprotje
on the very same day točno istega dne; (redko) legitimen, zakonit

very² [véri] prislov
zelo; prav, zares; v polnem pomenu; baš

very good prav, v redu, se strinjam
very well prav dobro, v redu
very much zelo, izredno
my very own zares moj, osebno moj
the very best quality res najboljša kakovost
at the very latest res najkasneje
it is the very last thing to do to je res (prav) zadnja stvar, ki jo je treba narediti
you may keep it for your very own lahko si to obdržiš kot svojo (pravo) last
I'll do my very utmost napravil bom prav vse, kar bo v moji moči
I bought it with my very own money to sem kupil z res svojim denarjem

ves vsa, vse all; whole; entire; total; complete

mi vsi all of us
vse, razen... all but...
vsa Slovenija all Slovenia
vsa dežela the whole country
po vsej Angliji all over England
vsa Evropa all Europe, the whole of Europe
po vsem svetu all over the world
na vseh straneh on all sides
vsa družba the whole (ali all the) company
vsa moja družina je tu all my family are here
(skozi) ves dan all day long, the whole day long
vsi in vsak all and sundry
vse moje življenje all my life
v vseh ozirih in all respects
po vseh štirih on all fours
vse mogoče all sorts, all kinds (of)
za ves svet ne not for all the world
z vso (možno) hitrostjo with all speed
vse mesto je bilo tam the whole town was there
vse je zaman it is all in vain, it is all to no avail
to je vse, kar lahko storim zate that's all I can do for you
vsi trije so krivi they are all three guilty
delati vso noč to work all night
preživeli smo skoraj ves julij na deželi we spent nearly the whole of July in the country
biti ves iz sebe od jeze to be beside oneself with fury
on je vse prej kot pošten he is anything but honest
hiša je vsa iz kamna the house is entirely of stone
to je vse, kar lahko rečem that is all I can say
prebral sem vso knjigo I have read the book from cover to cover
pripravljeni smo storiti vse zanj we are ready to do anything for him
razpravljati o vsem mogočem, samo ne o politiki to discuss anything but politics
tresti se po vsem telesu to tremble all over
ne delaj si skrbi, vse se bo uredilo! don't worry, it'll be all right!

veselj|e² [ê] srednji spol (-a …) do česa: die Lust, die Freude (do eksperimentiranja Experimentierfreude, do plesa Tanzlust, do potovanj Reiselust, do ustvarjanja Schaffensfreude, do življenja Daseinsfreude, Lebenslust, Lebensfreude)
pokvariti/vzeti vse veselj do (jemandem etwas) vermiesen, (jemandem etwas) verleiden

vesêlje joie ženski spol , plaisir moški spol , amusement moški spol , divertissement moški spol ; (do česa) goût moški spol

od veselja de joie
z (največjim) veseljem avec (le plus grand) plaisir
kakšno veselje! quelle joie!, quel bonheur!
veselje do branja envie ženski spol
de lire
veselje za potovanje envie de voyager, passion des voyages
veselje do življenja joie de vivre
veselje imeti s čim trouver du plaisir à quelque chose, aimer quelque chose
napraviti komu veselje faire plaisir à quelqu'un
biti ves iz sebe od veselja être transporté de joie, ne plus se sentir de joie
pokvariti komu veselje gâter la joie de quelqu'un
pripraviti komu veliko veselje donner beaucoup de joie à quelqu'un
veliko veselja (vam želim)! bon amusement (ali divertissement)!, bonne distraction!, amusez-vous bien!, je vous en souhaite!

vesêlje (-a) n

1. gioia, allegria, contentezza; baldoria, festa:
prepustiti se veselju abbandonarsi alla gioia
hrupno veselje festa rumorosa
jokati od veselja piangere dalla gioia
solze veselja lacrime di gioia
z igračo narediti otroku veselje rallegrare il bambino con un giocattolo

2. piacere; passione:
avtomobil, da ga je veselje pogledati una macchina che fa piacere guardarla
imeti veselje do glasbe avere la passione della musica
slikati iz veselja dipingere per passione

3. z veseljem (v medmetni rabi) volentieri:
boste prišli? Z veseljem verrete? Volentieri

4. da je veselje (v adv. rabi) molto, benissimo:
zdrav je, da je veselje è sano, sanissimo
pleše, da je veselje balla che è una meraviglia
iti v nebeško veselje morire
PREGOVORI:
kratko veselje — dolga žalost per un giorno di gioia ce n'è mille di noia
vsako tele ima svoje veselje ognuno ha i suoi gusti

vesper -erī in (poklas.) -eris, abl. vesperō in (večinoma) vespere, m (iz *u̯equ̯spero < *u̯e- „gor“, „proti“ in *ku̯sep- „noč“, sor. s skr. kṣap- noč, gr. ἔσπερος [iz Ƒέσπερος], sl. večer = lit. vãkaras [iz *u̯eqeros])

1. (nav. pisano Vesper) zvezda večernica (v tem pomenu najdemo besedo le v obl. vesper ali Vesper -erī; klas. Hesperus): Varr., Plin., M., P. F. idr., sera rubens accendit lumina Vesper V., puro te similem … Vespero tempestiva petit Rhode H., Vespero surgente H.

2. meton.
a) večer: iam diei vesper erat S., nisi vesper esset L., vesper vitulos ad tecta reducit V., frigidus vesper V., primā vesperi (sc. horā) C., vesperis illius secuto mane Aus., cum … ad vesperum pugnatum sit C. do večera, ante vesperum Ci. ep., sub vesperum C. ali sub vespero Fl. pod večer; pogosto loc. vesperi in (oslabljeno) vespere zvečer, pozno: heri vesperi Ci. sinoči, pridie vespere Ci., mihi litteras reddidit vespere Ci. ep., aliquem vespere visitare Aug., neque tam vesperi domum revertor Ter. tako pozno, primo vespere C. ko se je začelo večeriti, urgente iam vespere Lact. ko se je že precej večerilo; preg.: quid vesper ferat, incertum est L. = pred večerom se lahko vse izpremeni, nescis, quid serus vesper vehat (trahat) Varr. ap. Gell., Macr. (prim.: quivis beatus versā rotā fortunae ante vesperum potest esse miserrimus Amm.), quid vesper serus vehat, sol tibi signa dabit V., de vesperi alicuius cenare Pl. imeti pri kom hrano, biti preživljan od koga, de suo vesperi vivere Pl. sam se preživljati (živiti), biti sam na svojem, piscatum in vesperum parare Pl. za malo večerjo.
b) večer = zahod, zapad: vespere ab atro consurgunt venti V., nunc Zephyrus sero vespere missus adest O., necnon totus adest vesper Sil. ves zahod = prebivalci vsega zahoda, vespere pacato Lucan. večerna (zahodna) dežela, gledajoč iz Italije = Hispanija.

Opomba: Vesper n: novissimum vesper Varr.