Franja

družáben social; sociable; companionable; fond of company; arhaično conversable

družábni ples dance, social, with dancing
družábna prireditev social gathering
družábni sestanek pogovorno social
družábni večer social evening
biti družáben to be fond of company
družábno življenje society life
družábni prostor za študente (učitelje) junior (senior) common room

družábnik trg socio m ; compañero m

prijeten družabnik hombre m ameno
tihi družabnik (trg) socio pasivo (ali tácito ali comanditario), comanditario m
biti tihi družabnik comanditar

družb|a³ ženski spol (-e …) (druženje) die Gesellschaft; die Abendgesellschaft
družba pri mizi die Tischgesellschaft, die Tischrunde, (stalno omizje) der Stammtisch
moška družba die Herrengesellschaft
ženska družba die Damengesellschaft, kavarniška: das Kaffeekränzchen
v ženski družbi in Damenbegleitung
ne biti primerna družba za koga: kein Umgang sein
delati družbo komu (jemandem) Gesellschaft leisten
primeren za (boljšo) družbo gesellschaftsfähig
neprimeren za (boljšo) družbo nicht gesellschaftsfähig

drúžba society; company; (povabljena) party; social gathering

komunistična drúžba communist society; (sloj) set, gang; (igralska) troupe; trgovina company, partnership; (združenje) union
delniška drúžba jointstock company
komanditna drúžba limited partnership
kreditna drúžba loan-society
drúžba z omejeno zavezo limited (liability) company (krajšava: Ltd); ZDA incorporated company (krajšava: Inc)
trgovska drúžba trading company
registrirana drúžba registered (ZDA incorporated) company
Kraljevska Družba (= akademija znanosti) the Royal Society
zavarovalna drúžba insurance company
splošno koristna drúžba non-profitmaking (ZDA nonprofit) company
elitna, odlična drúžba fashionable society
meščanska drúžba civil society
večerna drúžba evening party
visoka drúžba high society
zaključena drúžba private party
naše dolžnosti do drúžbe our duties towards society
moška (ženska) drúžba stag (hen) party
družiti se s slabo drúžbo to associate with (ali to keep) bad company
rad imeti drúžbo, rad biti v drúžbi to be fond of company
iti, hoditi v drúžbo to go into society
nisem rad v njihovi drúžbi I don't like to be in their company
izogibati se drúžbe to avoid society, to shun company; to lead a retired life, to keep oneself aloof (from company)
delati komu drúžbo to keep company with someone, to share someone's company
biti v drúžbi z to be in company with
dobro se počutim v njihovi drúžbi I feel at ease in their company
ustanoviti drúžbo to set up a company
razpustiti drúžbo to dissolve a partnership, to wind up a company
zahajati mnogo v drúžbo to get around (ali about)
zaiti v slabo drúžbo to get into bad company, to get in with a rotten set, to be thrown together with bad companions
njegove drúžbe je človek hitro sit a little of his company goes a long way

družin|a ženski spol (-e …)

1. die Familie, -familie (mala Kleinfamilie, ožja Kernfamilie, velika Großfamilie; delavska Arbeiterfamilie, kmečka Bauernfamilie, oficirska Offiziersfamilie, patricijska Patrizierfamilie, umetniška Künstlerfamilie; besedna Wortfamilie, jezikovna Sprachfamilie, glasbil Instrumentenfamilie)
problematična družina/družina v stiski die Problemfamilie
religija Sveta družina die Heilige Familie
|
… družine Familien-
jedro družine der Familienkern
načrtovanje družine die Familienplanung
oblika družine die Familienform
poglavar družine das Familienoberhaupt
potrebe družine der Familienbedarf
preživljanje družine der Familienunterhalt
sociologija družine die Familiensoziologie
struktura družine die Familienstruktur
|
dogodek v družini das Familienereignis
biti v družini bolezen, nadarjenost: in der Familie liegen
za družino/družine familien-, Familien-
neugoden za družine familienfeindlich
primeren za družine familiengerecht
ugoden za družine familienfreundlich
ministrstvo za družino das Familienministerium
po družinah familienweise
|
preživljati družino der Brotverdiener sein

2.
živalstvo, zoologija čebelja družina das Bienenvolk, das Volk; lovstvo der Sprung
družina gob rastlinstvo, botanika der Stock

3.
igralska družina die Truppe
lovska družina der Jägerverein
strelska družina der Schützenverein, die Schützengilde

4. zgodovina (služinčad) das Gesinde; (vojno spremstvo) die Gefolgschaft

družína (-e) f

1. famiglia:
kmečka družina famiglia contadina
biti iz dobre, poštene, premožne družine essere di buona famiglia, di famiglia perbene, di famiglia benestante
ustvariti družino metter su famiglia
preživljati družino mantenere la famiglia

2. (rodbina) famiglia, casata; gruppo:
zadnji potomec znane družine ultimo rampollo di illustre famiglia
lingv. besedna družina gruppo di parole affini
lingv. jezikovna družina famiglia linguistica

3. circolo, club, società:
šport. lovska, ribiška družina club della caccia, della pesca
strelska družina società di tiro al piattello
dramska družina troupe, compagnia drammatica

4. (služinčad) famiglia, servitù

5. (druščina) compagnia, brigata

6. biol. famiglia:
zool. družina psov la famiglia dei canidi
bot. družina vrtnic la famiglia delle rosacee
čeb. čebelja družina colonia di api

7. hist. (oboroženo spremstvo) seguito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. sveta družina Sacra Famiglia
tisk. črkovna družina famiglia dei caratteri
soc. načrtovanje družine pianificazione familiare

družína familia f

besedna družina familia de palabras
številna družina familia numerosa
član družine miembro m de la familia
biti iz dobre družine ser de buena familia
imeti družino tener hijos, tener familia
pričakovati prirastek v družini estar esperando familia

drvén (-a -o) adj.

1. (lesen) di legno, ligneo:
biti drven od mraza irrigidirsi, farsi rigido dal freddo

2. pren. (neroden, okoren) goffo, maldestro

dry¹ [drai] pridevnik (drily prislov)
suh, izsušen; žejen; suhoparen, dolgočasen; ki povzroča žejo; trpek (vino); prohibicijski; sarkastičen

dry battery suha baterija
dry bob igralec kriketa (Eton)
as dry as a bone čisto suh, suh ko poper
to feel dry biti žejen
a dry fish dolgočasnež
to go dry vpeljati prohibicijo
dry land kopno
dry law zakon o prohibiciji
dry season mrtva sezona
dry wine nesladkano vino
dry cow jalova krava
dry facts gola dejstva
dry shot slep strel
dry spell sušna doba
he's not even dry behind the ears mleko se ga še drži
to run dry posušiti se
dry death smrt na kopnem ali brez prelivanja krvi
as dry as dust skrajno dolgočasen

drzn|iti si (-em si)

1. (imeti pogum) so kühn sein, es wagen

2. (biti nesramen) die Dreistigkeit besitzen zu …, die Stirn haben zu …

3. v svarilih: sich unterstehen (ne drzni si …! untersteh dich nicht …! kaj si drznete! was unterstehen Sie sich!)

drž|ati² (-i)

1. (ustrezati dejstvom) stimmen (to ne more držati! das kann unmöglich stimmen!); zutreffen; (vzdržati kritiko) Stich halten, avstrijsko: stichhalten

2. (biti ugotovljen) feststehen (drži, da … fest steht, [daß] dass …, es steht fest, [daß] dass …)

3. (biti fiksiran/ določen) feststehen (termin drži der Termin steht fest)
Drži! (Zmenjeno!) Ausgemacht!, Abgemacht!

drž|ati se² (-im se) neprehodno: (biti trajen) sich halten, von Dauer sein, dauerhaft sein

du ti, jemanden mit du anreden/du sagen zu tikati (koga); mit jemandem auf du und du sein biti prijatelj s kom, biti per tu s kom

dubbio

A) agg. (m pl. -bi)

1. dvomljiv; negotov; vprašljiv:
scelta di dubbio gusto izbor dvomljivega okusa
dubbia fortuna zla sreča
è dubbio se ne ve se, če; vprašanje je, če

2. spremenljiv, nestalen:
tempo dubbio nestalno vreme

3. nerazločen, neopredeljiv; medel, slaboten:
colore dubbio pren. politično neopredeljen
luce dubbia medla svetloba

4. neodločen, omahljiv:
carattere dubbio neodločen značaj

5. dvoumen, dvoličen, dvomljiv:
persona di dubbia fama človek dvomljivega slovesa

B) m

1. dvom:
dissipare ogni dubbio pregnati vsak dvom
dubbio amletico iron. hamletovski dvom
dubbio metodico filoz. metodični dvom
senza dubbio, senza alcun dubbio, senza ombra di dubbio nedvomno
essere fuori dubbio biti gotovo

2. pomislek

3. vprašanje, problem

dubitare v. intr. (pres. dubito)

1. dvomiti:
dubitare della verità di un'affermazione dvomiti v resničnost trditve
non dubitare che biti prepričan, da

2. ne zaupati, dvomiti:
dubitare di se ne zaupati vase

3. bati se

dubius 3, adv. -ē

1. act. dvomeč, dvomljiv, ne vedoč, negotov: Pl., Lucr. idr., quae res est, quae cuiusquam animum in hac causa dubium facere possit? Ci., spemque metumque inter dubii, seu … , sive … V., retro dubius vestigia Turnus refert V., equites procul visi ab dubiis, quinam essent L., haud dubius, quin vera deferrentur a Graecis Cu., haud dubie L. ali nec dubie O., Iuv. brez pomisleka; z gen. (oz. loc. = v čem): d. animi V., mentis O., sententiae L.; z objektnim gen.: salutis, vitae O. obupavajoč nad … , d. fati Lucan. ne poznavajoč, viae ali portūs ac praesidii Sen. ph. negotov zastran … , consilii Iust. ne vedoč, kaj bi sklenil; z ACI: haud dubius facilem … victoriam fore L.; occ. omahujoč, neodločen (-čna -čno): dubii confirmantur C., hostibus dubiis instare S., dubio atque haesitante Iugurtha S., dubius, an transiret L., dubius, unde rumperet silentium H., dubius sum, quid faciam H., quid faciat, dubium, … haud patitur diu dubitare O., dubius animi (loc.) Cu., confessus dubie dubieque negans O.; pren. (o stvareh) majav: arcus Val. Fl., cuspis Sil.

2. pass. dvomen, dvomljiv, neodločen (-čena -čeno), nerazločen, nedognan; (o stvareh), poseb. o abstr.: genus causae, servitus, salus Ci., causa aperta minimeque dubia Ci., haec omnia dubia esse et incerta Ci., d. victoria C., S., laus, praeda S., res secernere apertas ab dubiis Lucr., dubio Marte V., dubio pugnae eventu Cu., d. caelum V. oblačno (prim.: dubius et quasi languidus dies Vell.), d. aurae V., negotove, dubiae crepuscula lucis O. = adhuc dubius dies Plin. iun. = adhuc dubia lux Lact. svit, nox O. somrak, lanugo O. še nerazločen (ali še puh ali že brada), cena Ter. in po njem H., Aus. obilna (ko človek ne ve, kaj bi najprej jedel), sidera Iuv., ius Q., consilia T. neodločeno (negotovo) namerjanje; (redko o osebah) = nezanesljiv: socii L., auctor O.; pogosto litota: haud dubia mors V. gotova, ut haud dubius praetor esset L. nedvomno, sequitur annus haud dubiis consulibus L. katerega konzula sta določena, non dubie Ci. ep., Q. ali nec dubiō (adv. abl.) Ap. nedvomno, brez dvoma; occ. sumljiv, nevaren, neugoden: quae (loca) dubia visu videbantur S., mons erat ascensu dubius Pr., tempora d. (naspr. secunda) H., dubiis formidolosisque temporibus Ci., dubiae res (položaj) Pl., L., S., d. pinus O. ogrožena ladja, tako tudi: d. caput Val. Fl.; d. aeger O. nevarno oboleli. Neutr. sg.

1. adj. dubium dvomljivo, v zvezi z esse, skoraj praviloma v zvezah, kjer lahko stoji tudi glag. dubitare: quasi dubium sit aliquid Ci., haud dubio L. ker ni bilo dvomljivo; ut de earum (causarum) iure dubium esse non possit Ci., de re dubium est Q.; z odvisnim vprašanjem: Plin. iun., dubium est, uter nostrum sit inverecundior Ci., si esset dubium, petissent necne Ci., Ambiorix copias suas iudicione non conduxerit … an tempore exclusus, … dubium est C.; d. est, utrum ridere audientes an indignari debuerint Q.; pesn. in poklas. kot vrinjeni stavek: Suet., Iust., Fl., qui (latex) potus dubium (= de quo dubium est), sistat alatne sitim O., Erechtheus, iustitiā dubium validisne potentior armis O. o katerem se ne ve, ali … , codicilli, dubium ad quem scripti Q., extincto Maximo, dubium, an quaesita morte T.; v zanikanem stavku s quin: Ter., Q., Gell., non est dubium, quin … id possit notare Ci., nemini video dubium esse, quin … spoliarit Ci., dubiumne est ali cui dubium (= nemini dubium) est, quin … Ci.; z ut: an dubium est, ut dare posset imperium imperator, qui … Plin. iun.; neklas. z ACI: Pl., Ter., Plin. iun., Suet., nemini erat dubium, si adfuisset, illam Atheniensīs calamitatem accepturos non fuisse N., haud dubium erat expugnari … opera … potuisse L.

2. subst. dubium -iī, n
a) dvom(ba), dvojba: sine dubio Ter., Ci., Q. = procul dubio Lucr., L., Plin. brez dvoma, nedvomno, pro haud dubio habitum L. imelo se je za nedvomno, beneficium in dubium vocare Ci. ali in dubio ponere L. podvomiti o … , aliquid venit alicui in dubium Ci. ep. kdo začenja dvomiti o čem, summam pecuniae quantam aecum esset promitti, veniebat in dubium L. je postajalo dvomljivo, in dubio esse Ter., Lucr., Plin., Q. ali stare in dubio Lucan. dvomljiv biti.
b) nevarnost, pogubnost, brezizhodnost: nunc venio in dubium Ter., tua fama et gnatae vita in dubium veniet Ter., alicuius fortunas in dubium devocare C. ogroziti (ogrožati), bona, fortunae possessionesque omnium in dubium … revocabuntur Ci., libertas nostra in dubio est S. je ogrožena, in dubium futurum (= venturum) esse O., in dubio vitae lassa Corinna iacet O. na smrt bolna; v pl.: mens dubiis percussa labat Lucan.

duda ženski spol dvom, negotovost; pomislek

sin duda (alguna) brez dvoma, gotovo, zelo verjetno
abrigar dudas dvomiti
no cabe duda (que)... ni dvoma, da ...
¡qué duda cabe! o tem ni dvoma!
dejar (dar) lugar a dudas biti dvomljiv
estar en duda biti dvomljiv; dvomiti, omahovati
poner dudas dvomiti o
sacar de la duda odstraniti dvom
tengo por sin duda que ne dvomim, da ...
ser (estar) fuera de toda duda biti izven vsakega dvoma

due³ [dju:] samostalnik
pristojbina, taksa, članarina
množina carina; obveza, dolg

to give everybody (ali the devil) his due dati vsakomur, kar mu pripada, biti vsakomur pravičen
mornarica for a full due temeljito, korenito

due

A) agg.

1. dva:
costume a due pezzi dvodelne kopalke

2. ekst. maloštevilen; malo; nekaj:
fare due passi malo se sprehoditi
fare due chiacchiere poklepetati, pokramljati
mangiare due bocconi kaj malega pojesti
abitare a due passi stanovati v bližini
dire in due parole povedati kaj v nekaj besedah
essere alto come due soldi di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek
in due minuti pren. v trenutku, takoj

B) m

1. dva; dvojka; dvoje:
il due giugno è festa nazionale drugi junij je državni praznik
lavorare, mangiare per due delati, jesti za dva
tiro a due dvovprežnik

2. šport
due di coppia double scull
due con dvojec s krmarjem
due senza dvojec brez krmarja

dueño moški spol gospod(ar), (hišni) posestnik, lastnik; delodajalec, šef

hacerse dueño de a/c polastiti se česa, obvladati kaj
es V. muy dueño kakor želite, prosim
no ser dueño de sí ves iz sebe biti, ne se obvladati
cual el dueño, tal el perro kakršen gospodar, takšen sluga