Franja

dettame m

1. načelo, vodilo; norma:
seguire i dettami della coscienza ravnati, kot narekuje vest

2. diktat; nasvet, namig, sugestija:
vestirsi secondo i dettami della moda oblačiti se po modnem diktatu

dettatura f narek, narekovanje, diktiranje:
scrivere sotto dettatura pisati po nareku

detto

A) agg.

1. rečen, povedan:
detto fra noi med nami povedano
detto tra parentesi mimogrede povedano
è presto detto lahko je reči
come non detto pustimo stvar pri miru; že prav, kot da tega nisem rekel
detto fatto rečeno storjeno
quel ch'è detto è detto kar sem rekel, sem rekel

2. imenovan:
Paolo Cagliari detto il Veronese Paolo Cagliari, imenovan Veronese

3. določen:
il detto giorno določenega dne

4. omenjen; prej, zgoraj naveden:
detto individuo imenovana oseba

B) m

1. beseda:
stando al suo detto po njegovih besedah

2. duhovit domislek, izrek; (facezia) dovtip:
come dice un antico detto kot pravi starinski izrek
i detti del pievano Arlotto dovtipi župnika Arlotta

deus, deī, m, voc. deus, nom. pl. večinoma diī, dī, redko deī, gen. deōrum, pesn. deûm, dat. in abl. diīs, dīs, redkeje deīs (prim. soobl. dīvus, gr. δέαται sveti, sije, δῆλος iz *δέαλος očiten, jasen, Ζεύς iz *Djēus, lat. dīvae, dea, dīus = dīvus, diū, diēs, Diēspiter, Diālis, Diāna iz * Dīviāna, Iuppiter, nudius, nundinae)

1. bog, božanstvo: deus hospitalis Pl., dii hospitales T., dii hominesque Ci. ep. idr. = vesoljni svet, ab Iove … ceterisque dis deabusque immortalibus pacem ac veniam peto Ci., suos aut novos alienigenas deos colere Ci., aliquem ut deum colere Ci. po božje, reges suos inter deos colere Cu., deos publicos suosque patrios (svoje domače = svojih prednikov) defendunt N., dii, quibus est imperium pelagi V., siccis omnia nam dura deus proposuit H., dis carus ipsis H., audentes forsque deusque iuvant O., audenti deus et fortuna recessit Stat., homines sumus, non dei Petr., aedificator mundi deus Ap., deus pater et deus filius Lact., deum unum colere, multos ac falsos deos colere Lact.; (včasih o boginjah): ducente deo (sc. Venere) flammas inter et hostīs expedior V., nec dextrae erranti deus (= Alecto) afuit V., audentes deus ipse (= Fortuna) iuvent O. Pogosto v vzklikih, prisegah, voščilih, rotitvah, pozdravih: di ali dii boni Ter., Ci., (pro) dii immortales Kom., Ci., dii (obsecro) vostram fidem Kom., pro deûm atque hominum fidem Ter., Ci., (elipt.) pro deûm immortalium Ter.; dei bene vortant! Pl., Ter. = bog daj srečo! dii melius duint (= dent)! Ter. ali dii meliora ferant! Tib., (elipt.) dii meliora! Ci. ali dii melius! O. naj bogovi obvarujejo! = bog obvaruj! bog ne daj! di meliora piis (sc. dent)! V. bogovi, bodite pobožnim milostni! milost, o bogovi, pobožnim! di tibi faciant bene! Pl., di tibi omnes omnia optata offerant! Pl., di te servassint mihi! ali di te servassint semper! Pl., dent tibi di multa bona! Kom., di te perduint (perdant)! Kom., di me perduint ali perdant, si … Kom. = bog naj me kaznuje, če … ; dii te ament! Pl. = bog te sprejmi! pozdravljen! ita me di amabunt (servent)! Kom. ali ita me di ament! Kom., Ci. = tako mi bog pomagaj! cum diis volentibus Pl. ali diis volentibus S. z božjo pomočjo, si di volent Pl. ali si di volunt Ci. = ako je božja volja, si diis placet Pl. = ako bog hoče, ako je božja volja, pogosto iron. kot izraz nejevere = ako bog hoče, kdo bi mislil! čudno! kolikor je to sploh mogoče: Ter., Q., Fl., appellatus est hic vulturius illius provinciae, si dis placet, imperator Ci., cum Philippo hoste nostro non societatem solum, sed, si diis placet, adfinitatem etiam … pepigisti L., an hoc … reticere possim L. illum Sextium et C. Licinium, perpetuos, si diis placet, tribunos tantum licentiae … sumpsisse, ut … L.

2. pren.
a) v Pitagorovi filozofski šoli in starejši akademiji = ustvarjajoči svetovni duh: deum namque ire per omnia; hinc quemque sibi nascentem arcessere vitas V.
b) (o ljudeh) kakor bog = α) odličnik: te in dicendo semper putavi deum Ci., audiamus Platonem quasi quendam deum philosophorum Ci., deus ille magister Eryx V. oni božanski odličnik. β) bog varuh, bog zaščitnik: video P. Lentulum, cuius ego patrem deum ac parentem statuo fortunae ac nominis mei Ci. γ) presrečen človek: sum deus Pl., deus sum, si hoc ita est Ter. δ) (o državnikih) bog, božanski, božanstveni: deus nobis haec otia fecit V., deos (= Augustum et Maecenatem) quoniam propius contingis H.; pozneje stalni pridevek rimskih cesarjev.

deutsch nemški, Adverb nemško, auf deutsch po nemško

deux [dö] adjectif, num dva, dve; masculin število dve, dvojka; drugi

les deux, tous (les) deux oba
deux à deux po dva in dva, paroma, v parih
deux mots nekaj besed
à deux pas d'ici čisto blizu, v bližini
en moins de deux (familier) zelo hitro
en deux na dva dela, na dvoje
de deux jours l'un vsak drugi dan
en deux secondes v hipu
le deux mai 2. maja
tous les deux du mois vsakega drugega (dne) v mesecu
entre les deux ne to, ne ono; na pol
Fait-il chaud ou froid? - Entre les deux. Je toplo ali hladno? - Ne toplo ne hladno, srednje.
le deux arabe, romain arabska, rimska številka dve
ceci est clair comme deux et deux font quatre to je jasno kot beli dan
l'amour et l'amitié, cela fait deux ljubezen in prijateljstvo, to je dvoje
il ne fait ni une ni deux on si ne da, ni mu treba dvakrat reči; on se hitro odloči
partager en deux razpoloviti
ne pas savoir dire deux (figuré) ne znati šteti do tri
il n'y a pas deux voix, deux avis vsi so si edini
à nous deux! storiva kar morava storiti!; (grožnja sovražniku, tekmecu) sedaj pa ti in jaz!
un tiens vaut mieux que deux tu l'auras boljši je vrabec v roki kot golob na strehi
jamais deux sans trois (proverbe) v tretje gre rado

devedèsetero, devedèsetoro v edn. neskl., mn. devedèseteri -e -a, devedèsetori -e -a devetdeset: njih devedesetoro devetdeset oseb različnih po spolu ali starosti

dēvehō -ere -vexī -vectum (dol) peljati, voziti, odpeljati, pripeljati, prepeljati, odpraviti, spraviti: Pl., carinas noctu C., (naves) perfectas carris … a castris C., legionem equis (na konjih) C., frumentum, quod eo tolerandae hiemis causā devexerat C., d. arma in villam Ci., aliquem in profluentem Corn., unde iratus silvam devexit arator V., devecta cremato sarmenta V., maximos commeatus … Tiberis devexit L. je odpeljala po vodi, d. commeatum exercitui in castra ex urbe et ex agris L., ossa (Alexandri) Epirum ad Cleopatram uxorem L., coniuges liberosque Carthaginem Cu., simulacrum Syracusis Cu., frumentum per fluvium Cass. Pogosto pass. devehi (sc. navi) dol voziti se, dol (od)peljati se, (od)pluti, (od)jadrati: navem dedit, qua Corinthum deveheretur N., Veliam devectus Ci., in fines Maltorum secundo amne devehitur Cu., exercitus Rheno devectus T., per flumen in Oceanum devehi Iust.; pren.: hactenus historiae; nunc ad tua devehor astra Pr. prihajam.

devètnaestoro, devètnaestero v edn. neskl., mn. devetnaestori -e -a, devetnaesteri -e -a devetnajstero, devetnajst: njih devetnaestoro devetnajst ljudi različnih po spolu ali starosti

devica samostalnik
1. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ Szűz [znamenje] ▸ szűz [oseba]Samske device utegnejo srečati sorodno dušo. ▸ A facér szűzek lelki társra találhatnak.
Ljude s Soncem v Devici so izvrstni analitiki in kritiki. ▸ Azok az emberek, akiknek a Napja a Szűzben van, kiváló analitikusok és kritikusok.
Saturn v znamenju Device vpliva na vas v trenutkih, ko začutite negotovost. ▸ A Szűz jegyében járó Szaturnusz a bizonytalanság pillanataiban hat önre.

2. (ženska, ki še ni imela spolnega odnosa) ▸ szűz
3. lahko izraža negativen odnos (starejša neporočena ženska) ▸ aggszűz, vénlányGre za žensko okrog tridesetih, ki je ostarela devica, ker je njen partner zaradi finančnih težav ne more poročiti. ▸ Egy harmincas éveiben járó nőről szól, aki aggszűz, mert a párja anyagi problémák miatt nem tudja feleségül venni.
Povezane iztočnice: zarjavela devica

devil¹ [dévl] samostalnik
vrag, hudobec, zli duh; hudobnež; nesrečnež, revež; stroj za trganje krp; močno začinjena jed

between the devil and the deep sea med dvema ognjema, med Scilo in Karibdo
devil's advocate zagovornik zla, tisti, ki dela medvedjo uslugo
barrister's devil advokatov pomočnik
the devil a bit niti malo ne
blue devil otožnost
devil's bones igralne kocke
devil's books karte, hudičeve podobice
what comes under the devil's back, goes under his belly kar si pridobimo po krivici, nam ne prinese koristi; kar hudič prikveka, nima teka
to hold a candle to the devil pomagati hudobnežu, sodelovati pri zločinu
the devil may dance in his pocket nima niti počenega groša
zoologija, pogovorno devil's darning needle kačji pastir
devil's delight pretep, prepir
to give the devil his due biti komu pravičen (čeprav nam ne ugaja)
to kick up the devil's delight povzročiti veliko zmedo
as the devil likes Holy Water sploh ne, prav nič
the devil's own luck vražja sreča ali smola
lucky devil srečnik, -nica
needs must when the devil drives sila kola lomi
a devil of a go vražja stvar
the devil of a velikanski; ogromno, neznansko
to paint the devil blacker than he is smatrati za slabše kakor je v resnici; risati hudiča na steno
the devil to pay velika neprijetnost, splošno razburjenje
vojska, sleng devil's piano strojnica
to play the devil with nevarno poškodovati, uničiti, slabo s kom ravnati
poor devil revež
printer's devil tiskarski vajenec; tiskarjev kurir
pull devil, pull baker ➞ baker
to raise the devil razgrajati
the devil rebuking sin sova sinici glavana pravi
devil's smiles sončni žarki iz oblakov
devil on two sticks diabolo (otroška igrača)
the devil take the hindmost bog je najprej sebi brado ustvaril
talk of the devil and he is sure to appear ne kliči vraga
devil's tatoo bobnanje s prsti po mizi

dēvolvō -ere -volvī -volūtum

1. dol (z)valiti: saxa … praecipitata muro in musculum devolvunt C., d. cupas de muro in musculum, clipeos e muris Cu., auratas trabes V., corpora in humum O.; occ. (pesn.): aliquem vitā suā d. Pl. s sveta spraviti, fusis mollia pensa devolvunt V., Pindarus … per audaces nova dithyrambos verba devolvit H. vali po drznih ditirambih kakor deroča reka nove besede, agmen moenibus d. Lucan. hitro speljati.

2. med. devolvi dol valiti se, dreti, pasti (padati) = na tla zvaliti se, zvrniti se, zgruditi se: veluti monte praecipiti devolutus torrens L., Tigris … praeceps inter saxa devolvitur Cu., iumenta cum oneribus devolvebantur L., devolvi scalis, ex praecipiti Cu., lectulo Sen. ph., devolutis tonitribus di sunt locuti Ph. ob bučnem grmenju, iterum (intestinum) cum quodam quasi murmure devolvitur Cels.; pren. (nazaj) pogrezniti se, ponižati se: devolvere (imp. med.) retro ad stirpem L., eo devolvi rem L. do tega je prišlo, ad spem estis inanem pacis devoluti Ci. prišli ste, devolvi ad otium et inertiam Col., in ultima flagitia Aug., inde sermo devolutus est ad monasteriorum greges Aug.

dēvorō¹ -āre -āvī -ātum

1. pogoltniti, požreti (požirati): Ca., Cels., Plin., Sen. ph., Eccl., id, quod devoratur Ci., ne (canes) nos vivos devorent Ph., devoravit Neptunus (= mare) trecenties sestertiûm Petr.

2. pren.
a) zažreti (zažirati), zapraviti (zapravljati), potratiti, pognati: omnem pecuniam publicam Ci., beneficia Caesaris Ci., non modo patrimonium, sed urbis et regna Ci., cum partim (= partem) eius praedae profundae libidines devorassent Ci.; occ.: d. aliquem Pl. zapraviti komu imetje, nomen d. Pl. pozabiti.
b) požreti (požirati), pogoltniti, goltati = zadrž(ev)ati, ne (po)kazati, skri(va)ti: vocem lacrimasque devorat dolor O., d. gemitūs Sen. ph., verba Q. požirati = le napol izgovarjati, pudor devoratus Ap. zatrt, potlačen.
c) ”kaj neprežvečeno požreti“ = česa ne razume(va)ti: eius oratio … a multitudine … et a foro … devorabatur Ci.
č) kaj požreti = po čem poželjivo hlastniti (hlastati), seči (segati), kaj poželjivo spreje(ma)ti, po čem hlepeti, za čim poželjivo stremeti, kaj osvojiti si: meretrix mare ut est; quod des, devorat Pl., d. mea dicta, orationem dulcem Pl. hlastno poslušati, librum, illos libros Ci. kar požirati, hlastno prebirati, verbum ipsum omnibus … partibus devorarat Ci., d. spe et opinione praedam, omnium locupletium fortunas spe atque avaritia Ci., regis hereditatem spe devoravisse Ci. ep. misliti, da ima dediščino že v žepu, spe devoratum lucrum Ci. dobiček, o katerem je menil, da ga ima že v žepu, cum hic rapo umbram quoque spei devorasset Varr. fr. ko je bil … celó senco (= zadnjo iskrico) upanja požrl, adeo pertinax spes est, quam humanae mentes devoraverunt Cu.; oculis aliquid d. Iust. z očmi požirati = poželjivo gledati, oculis devorantibus Mart. s poželjivimi očmi.
d) kaj neprijetnega požreti (požirati), voljno (pre)trpeti, potrpežljivo prenesti (prenašati): molestiam paucorum dierum, hominum ineptias ac stultitias Ci., taedium illud Q.
e) (o neživih subj.) požreti (požirati), pogoltniti, goltati, pogrezniti (pogrezati), ugonobiti (ugonabljati), zatreti (zatirati), uničiti (uničevati): me Zanclaea Charybdis devoret O., malae tenebrae Orci, quae omnia bella devoratis Cat., M. Catonem si mare devorasset Sen. ph., aquae devorant terras Plin., aquilarum pinnae mixtas reliquarum alitum pinnas devorant Plin., devorent vos arma vestra Iust.; pass.: devorer telluris hiatu O., rotae devorantur Vitr. se pogrezajo, Myus olim ab aqua est devorata Vitr., quot oppida in Syria, quot in Macedonia devorata sunt Sen. ph. se je pogreznilo, in orchestris … devoratur (vox) Plin. se izgublja, Iuppiter a Claudio Caesare dicatus, qui devoratur Pompeiani theatri vicinitate Plin. ki mu bližina Pompejevega gledališča jemlje veličino.

dévouer [devue] verbe transitif posvetiti; žrtvovati

se dévouer posvetiti se, žrtvovati se
se dévouer à la science posvetiti se znanosti
se dévouer corps et âme à une noble cause posvetiti se z dušo in telesom plemeniti stvari
il est toujours prêt à se dévouer on je vedno pripravljen, da se žrtvuje
Personne ne veut aller chercher de l eau? Allons dévoue-toi! Nihče noče iti po vodo'! Žrtvuj se, no!

dexter -tera -terum, mlajše -tra -trum, adv. dext(e)rē, komp. dexterior -ius, gen. -ōris, superl. dextumus, mlajše dextimus 3 (osnovna obl. *dexiteros; prim. gr. δεξιός, δε-ξιτερός desen, osk. dextrst = dextra est, umbr. dextrame = in dextram, sl. desen, desnica)

1. desen, na desni nahajajoč se (ležeč), na desno, z desne strani: Varr., Lucr., Plin., Q. idr. oculus N., sinistrā manu retinebat arcum, dextrā ardentem facem praeferebat Ci., d. cornu (sc. exercitūs) C., ab dextra parte, ab dextro latere hostium C., dextrum latus H., dexteriore parte O. (naspr. laevā), neu te dexterior (preveč na desno) tortum declinet ad anguem neve sinisterior pressam rota ducat ad aram O., Sulla cum equitatu apud dextumos … curabat S. na skrajni desni, equus dexterior Suet., dextris et propioribus compendiis ire T. na desno po bližjih krajših poteh; predikativno (nam. adv.): quo tantum mihi dexter abis? V. tako daleč na desno.

2. pren.
a) okreten, spreten, (pri)ročen: Marius scriptis dexter in omne genus O. v vsakršnem opisovanju spreten, rem … ita dexter (ali dextere) egit, ut … L., apud regem dextre obire officia L., nemo dexterius fortunā est usus H.
b) avgursko = z desne (po grškem stališču ugodne) strani prikazujoč se, srečenosen, blagonosen, srečen: tua dexter adi pede sacra secundo L., d. fortuna, sidera V., dexter stetit H., dextro faciatis Apolline carmen O., dexter ades populo O.
c) occ. primeren, ugoden, pravi: quis rebus dexter modus V. kako bi se dala stvar najbolje izvršiti, d. potestas V. ugodna priložnost, dextro tempore (naspr. tempore laevo) H. — Pogosto subst.

I. dextera, mlajše dextra, -ae, f (sc. manus, prim. δεξιτερά, sc. χείρ)

1. desnica, desna roka, desna stran: eius furores hac dextera a cervicibus vestris reppuli Ci., decisa suum (svojega lastnika) dextera quaerit V., alicui dexteram porrigere, alicui dexteram tendere Ci. ali dextram dare alicui V. desnico (roko) podati komu (v znak prijateljstva, zvestobe), pogosto v abs. abl. datā dextrā N., L., datis inter se dextris (ob slovesu) L.; dextras coniungere V. podati si roke (in tako prijateljstvo skleniti), ali dextras iungere dextram V.; (v pozdrav) podati si roke; dextras miscere T. seči si v roke; pogosto adverbialno: a dextera Ci. ali samo dexterā S. z desne, na desni, ad dextram C. na desno, na desni, ad dextra laevaque O. ali samo dextrā ac sinistrā C. ali dextrā atque sinistrā Suet. z desne in leve, na desni in levi; z dat.: dextrā Danuvio Eutr. na desni strani Danuvija; z acc.: dextrā viam L. na desni strani ceste, dextrā ac sinistra fornicem Fest.

2. met.
a) podajanje rok, seganje v roke, s podajo rok dana beseda = slovesna obljuba, slovesno obljubljena zvestoba: si fidem more Persarum dextrā dedisset N., rex eum datā dexterā in fidem recepit N. podavši mu roko, dextram mittere N., T. po kom drugem slovesno obljubiti, dextras (dextram Iust.) ferre T. slovesne (slovesno) obljube (obljubo) prinesti, renovare dextras T. zavezo obnoviti, dextra quondam data V. nekdaj obljubljena zvestoba, dominorum dextras fallere V. gospodom obljubljeno zvestobo prelomiti.
b) pest = moč, hrabrost, srčnost, pogum, junaštvo: meā dextrā O., ut … suā urbs haec periret dexterā H., invictaque bello dextera V., fata per Aeneae iuro dextramque potentem V., gloria dextrae Sil.
c) pesn. pomoč dajajoča desnica (roka), v pl. = pomožne čete, sploh čete, vojaki: dextras emere, mercari Sil.

— II. dext(e)ra -ōrum, n (= τὰ δεξιά) kar je na desni, desna stran: Ci., transmutans dextera laevis Lucr., dextra Ponti Vell. desna obala, eius (fluminis) dextra Plin. desni breg; v komp.: dexteriora petunt Cl.

Opomba: Nenavaden abl. pl. dextrābus: L., Andr. ap. Non.

dež [ə] moški spol (-ja, ni množine) der Regen (podhlajeni unterkühlter, zmrznjeni gefrorener), -regen (pomešan s snegom Schneeregen, dolgotrajen Dauerregen, jesenski Herbstregen, ledeni Eisregen, nevihtni Gewitterregen, zmrznjeni Eisregen)
kisli dež saurer Regen
dež bije po šipah der Regen klatscht/prasselt gegen die Scheiben
dež pada/lije der Regen fällt/ fällt in Strömen
ko dež lije bei strömendem Regen
figurativno dež krogel der Kugelregen
ognjeni dež rastlinstvo, botanika das Purpurglöckchen
|
klicanje dežja der Regenzauber
količina dežja die Regenmenge
pomanjkanje dežja der Regenmangel
brez dežja dan: regenfrei, regenlos
tehnika preskus na dež die Beregnungsprobe
na dežju im Regen
moker od dežja [regennaß] regennass
gladek od/zaradi dežja cesta: regenglatt
zaščita pred dežjem der Regenschutz
področje nizkega zračnega pritiska z dežjem das Regentief
|
figurativno gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen
govoriti kot dež ohne Punkt und Komma reden
rasti kot gobe po dežju wie die Pilze aus dem Boden schießen
priti z dežja pod kap vom Regen in die Traufe kommen
za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein

dèž (-ja) m

1. pioggia:
dež curkoma lije piove a dirotto
dež pada, rosi piove, pioviggina
dež je ponehal ha smesso di piovere
pog. dež gre piove
dež škrablja po strehi la pioggia picchia sul tetto
stati na dežju stare sotto la pioggia
pren. govoriti ko dež parlare fitto
pren. držati se ko dež v pratiki fare, tenere il muso
biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere grande, urgente bisogno di qcs.
pripravljati se na dež stare per piovere
pren. rasti kot gobe po dežju crescere come i funghi dopo la pioggia
droben dež pioggerellina
gost dež pioggia fitta

2. pren.
dež krogel, ognjeni dež pioggia di pallottole, di fuoco

3. pren. (velika količina, veliko število) pioggia:
meteorski dež pioggia di stelle cadenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lasje počesani na dež capelli tagliati a casco
kem. kisli dež pioggia acida
agr. umetni dež pioggia artificiale
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije al piangere tien dietro il ridere

dežel|a¹ [ê] ženski spol (-e …) (država) das Land, -land (agrarna Agrarland, alpska Alpenland, balkanska Balkanland, članica OPECa OPEC-Land, dajalka Geberland, dobaviteljica Lieferland, gostiteljica Gastland, izvoznica Ausfuhrland, izvoznica nafte Ölland, proizvajalka česa Herkunftsland, Herstellungsland, sanj Traumland, s ceneno delovno silo Niedriglohnland, Billiglohnland, uvoznica Einfuhrland, vina Weinland, imigracijska Einwanderungsland, pobratena Bruderland, počitniška Reiseland, pravljična Fabelland, Märchenland, Wunderland, prijateljska Freundesland, Partnerland, rojstna Geburtsland, severna Nordland, sosednja Nachbarland, sovražnikova Feindesland, sredozemska Mittelmeerland, tretja Drittland, turistična Ferienland, upnica Gläubigerland, zalivska Golfland, zgledna Musterland)
matična dežela der Heimatstaat, das Heimatland, za manjšine: das Stammland, der Mutterstaat
obljubljena dežela das gelobte Land, das Land der Verheißung
Sveta dežela das Heilige Land
dežela neomejenih možnosti das Land der unbegrenzten Möglichkeiten
dežela tisočerih jezer (Finska) das Land der tausend Seen
dežela vzhajajočega sonca (Japonska) das Land der aufgehenden Sonne
v notranjost dežele landeinwärts
ne poznati dežele landfremd sein
ozemlje dežele das Landesgebiet
poznavanje dežele die Landeskenntnis
južne dežele südliche Länder
prekomorske dežele die Übersee
v prekomorske dežele nach Übersee
iz tujih dežel fremdländisch, aus fremden Ländern
tropske dežele Tropen množina
po vsej deželi landesweit
prepoved bivanja v deželi das Landesverbot
zapustiti deželo außer Landes gehen
| ➞ → država

deževáti to rain

dežuje it rains, it is raining
močno dežuje it is raining very hard
deževáti kot (da bi) iz škafa (lilo) it's raining cats and dogs; it's coming down in bucketfuls; it's teeming with rain
dežuje v curkih it's streaming with rain, it's coming down in torrents
neprestano dežuje it keeps on raining
ves čas je deževalo it kept raining all the time, the weather has been rainy all the time
nehalo je deževáti it has stopped raining
prejkone bo deževalo we're probably in for some rain
udarci so deževali po njem blows rained upon him
prošnje kar dežujejo applications are pouring in
rahlo dežuje it is spitting (ali drizzling)
začenja deževáti it is coming on to rain
časti so deževale nanj honours were showered upon him

diadūmenus (diadūmenos) -ī, m (gr. διαδούμενος) = diadēmātus: Sen. ph., Plin. — Kot priimek Antoninus Diadumenus Antonin Diadumen (z diademom ovenčani), sin cesarja Makrina, roj. l. 202 po Kr. in nastavljen že kot deček; umorjen l. 218: Lamp.