Franja

Gela -ae, f (Γέλα) Géla, dorska naselbina na južni sicilski obali, ustanovljena l. 690, materinsko mesto Agrigenta: PLIN., SIL. inmanisque Gelā (po grški metrumu Γέλᾱ!) fluvii cognomine dicta V.; mesto je namreč imenovano po reki Gelās -ae, m (Γέλας) Gelas (zdaj Fiume di Ghiozzo): PLIN. verticibus non adeunde Gelā O. – Od tod

1. adj. Gelōus 3 (Γελῶος) gelski, ob Gelu ležeč: campi Geloi V. Gelske poljane, zelo žitorodne.

2. subst. Gelānī -ōrum, m: PLIN. ali Gelēnsēs -ium, m: CI., VAL. MAX. Gelani.

Gellius 3 Gélij(ev), ime rim. (prvotno samnitskega) rodu, izmed katerega so najbolj znani:

1. Gellius Statius Gelij Stacij, samnitski vojskovodja l. 306: L.

2. Gell. Egnatius Gel. Egnacij, samnitski vojskovodja l. 295 pri Sentinu: L.

3. L. Gell. Publicola Lucij Gel. Publikola, konz. l. 72, Verov nasprotnik, se je bojeval zoper Sirakužane, zoper Spartaka in pod Pompejem zoper morske roparje. Bil je tudi govornik in pravnik: CI., FL.

4. istoimenski sin prejšnjega, konz. l. 36, je bil najprej Brutov, nato Antonijev pristaš; na njegovi strani se je udeležil bitke pri Akciju: VAL. MAX.

5. Gell. Publicola, Klodijev privrženec: CI.

6. Aulus Gellius Avel Gelij, slovničar v 2. stol. po Kr., pisatelj nam ohranjenega dela „Noctes Atticae“ (v 20 knjigah).

Gelō(n) -ōnis, m Gélon (Γέλων)

1. Dinomendov sin, poveljnik konjenice pod sicilskim tiranom Hipokratom, po čigar smrti (l. 491) je sam prevzel vlado, sprva v imenu njegovih sinov, pozneje v svojem. Ko so Kartažani pod Hamilkarjem z veliko silo napadli Sicilijo, jih je pri Himeri premagal na kopnem in na morju: L.

2. najstarejši sin Hierona II. (mlajšega), sirakužanskega kralja: L., PLIN., IUST.

Geminius 3 Gemínij(ev), ime znamenitega rodu iz Tuskula. Poseb. znana sta:

1. Geminius Mettius Geminij Metij, l. 340 magister equitum v vojni zoper Rimljane: L.

2. C. Gem. Rufus Gaj Gem. Ruf, senator, obsojen za časa ces. Tiberija: T.

Genucius 3 Genúcij(ev), prastar, zelo razširjen rim. rod, sprva patricijski, pozneje tudi plebejski. Poseb. znani so:

1. Cn. Genucius Gnej Genucij, tr. pl. l. 473, zagovornik legis agrariae: L.

2. T. Gen. Augurinus Tit Gen. Avgurin, cenzor l. 451: L.

3. M. Gen. Augurinus Mark Gen. Avgurin, konz. l. 445., Kanulejev nasprotnik: L.

4. Cn. Gen. Augur., vojaški tribun l. 399 in 396, padel v boju s Kapenci in Falerijci: L.

5. L. Gen. Aventinensis Lucij Gen. Aventinski, vnuk prejšnjega, plebejec, konz. l. 365 in 362, padel v boju s Herniki: L.

6. C. Gen. Clepsina Gaj Gen. Klepsina, plebejski konz. l. 276 in 270, je zadušil upor kampan(ij)ske legije v Regiju: VAL. MAX.

7. M. Gen., vojaški tribun l. 193, padel v boju z Bojci: L.

8. Gen. Cipus Gen. Cip, pretor; ker mu je bilo prerokovano, da bo kralj, je šel prostovoljno v dosmrtno pregnanstvo: O., VAL. MAX., PLIN.

Getae -ārum, m (Γέται) Geti, bojevito traško pleme, s svojimi sosedi Daki sorodno ali celo istovetno, ki je sprva bivalo ob Hemu (= Balkan) na obeh straneh reke Istra (= Donava); makedonski kralji so ga potisnili na severno stran reke. Pod Decebalom so bili Geti mogočen narod, vendar jih je rim. cesar Trajan l. 106 po Kr. popolnoma premagal: CI. EP., V., H., O., SEN. TR., MEL., PLIN. Sg. Geta -ae: AUS., VEN., ali Getēs -ae, abl. -ā, m (ὁ Γέτης): O., LUCAN., STAT., SID. Get, večinoma kolekt. Geta Get(a) kot suženjsko ime: KOM.; kot rim. priimek, npr. C. Licinius Geta Gaj Licinij Get(a), konz. l. 116, cenzor l. 108: CI.; apoz.: poëta Getes O. ali Getes Hebrus SEN. TR. getski. – Od tod

1. adj. Geticus 3, adv. -ē, getski, pesn. = traški: arma, sermo, gens O., lyra STAT. = Orfejeva, Getice loqui O.

2. subst. Getis -tidis, f Getka, getska žena: SID.

gladína

vodna, morska gladina nivel m de(l) agua, del mar

gȍdina ž
1. leto: prosta godina navadno leto; prestupna, nova, sretna, srećna, poslovna, slaba godina, godina kupovine leto nakupa; do -e čez leto dni; iz -e u -u od leta do leta; -u po -u leto za letom, koliko ti je godina koliko si star; čovjek u -ama prileten človek, človek v letih; doći u -e; napuniti deset godina dopolniti deset let; bijele, bele -e starost; Nova godina novo leto (l. januar); nova godina novo Leto 1985; svjetiosna, svetlosna godina svetlobno leto; godina svjetlosti; pritjerala orla zla godina v nesreči, težkem položaju se je sprijaznil s ponižanjem; školska godina
2. letnik: prva godina Gajeve Danice; treća godina Vojne akademije
3. zadušnica ob obletnici smrti: davati -u

gomor, n indecl. (hebr. beseda) gomor, hebrejska mera = 3,6 l: CYPR., VULG., ISID.

Gorgiās -ae, m (Γοργίας) Górgias,

1. grški sofist iz Leotinov na Siciliji, Sokratov sodobnik in Empedoklov učenec. L. 427 je prišel v Atene prosit za pomoč zoper Sirakužane. Tam je ustanovil govorniško šolo ter postal pravi utemeljitelj umetnega govorništva; umrl je okrog l. 375: CI.

2. retor v Atenah, učitelj mladega Cicerona: CI. EP.

3. špartanski kipar: PLIN.

4. neki Makedonec: CU.

Grānīcus -ī, m (Γρανικός) Graník, reka v Miziji, znana po zmagi Aleksandra Vel. nad kraljem Darejem l. 334 in Lukulovi nad kraljem Mitridatom l. 73: VELL., CU., MEL., PLIN.; kot rečni bog: Gr. bicornis O.

Grānius 3 Gránij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. dovtipni glasnik Q. Granius Kvint Granij, sodobnik Gaja Grakha: LUC. AP. CI., CI.

2. Gr. Marcellus Gr. Marcel, za časa Tiberija cesarski namestnik v Bitiniji: T.

3. Gr. Silvānus Gr. Silvan, ki se je l. 65 po Kr. zarotil zoper cesarja Nerona: T.

Grātidius 3 Gratídij(ev), ime rimskega rodu iz Arpina; poseb. znana sta:

1. M. Gratidius Mark Gratidij, dober govornik; padel je v bitki zoper kilikijske gusarje l. 103: CI.

2. M. Gratidius, legat Kvinta Cicerona v Aziji 61–59: CI. – Od tod adj. Grātidiānus 3 iz Gratidijevega rodu, Gratidijan, npr. M. (C.) Marius Gratidianus Mark (Gaj) Marij Gratidiján, sin pod št. 1. omenjenega M. Gratidija, pretor l. 84 in 82: CI.

grātiōsus 3, adv. -ē (grātia)

1. ljubek, mil, miloben, všečen: cum ... vox ipsos versus gratiores faciat PORPH.

2. priljubljen, prijeten, vpliven, veljaven: homines aliis praetoribus (pri drugih pretorjih) gratiosi CI., quod apud publicanos gratiosus fuisti CI., viri boni, qui apud tribules suos gratiosi esse vellent CI., doceo gratiosum esse in sua tribu Plancium CI., discrimen inter gratiosos (med vplivnimi) cives et fortes CI., homini honesto, sed non gratiosiori quam Cn. Calidius est CI., gratiosissimus in provincia CI. EP., cum adversario gratissimo contendat CI., liberta aulica gratiosa SUET.; o stvareh: vidi ... causas apud te rogantium gratiosiores esse quam vultūs CI., rogatio gratiosissima CI., cupressus ... ne umbrā quidem gratiosa PLIN., colonia Augusti beneficiis gratiosa DIG. veljavna; subst. grātiōsus -ī, m ljubljenec, miljenec: aut ab amico aut a gratioso CI.

3. ugodljiv, ustrežljiv, uslužen, prijazen: si L. Natta ... in equitum centuriis voluit esse ... gratiosus CI., ut ... gratiosi scribae sint in dando et cedendo loco CI.

4. occ. iz milosti (naklonjenosti, prijaznosti) dan, podeljen: quorum ante emerita stipendia gratiosa missio sibi visa esset L., gr. patrocinium AP., gr. sententia DIG.; adv. grātiōsē iz milosti: ULP. (DIG.).

Grātius (Grattius) 3 Grácij(ev), (Grátij(ev)), ime rim. rodu. Poseb. znana sta:

1. Gr., tožnik pesnika Arhije: CI. (z voc. Gratti).

2. Gr. Faliscus Gr. Falisk (= Falerijan), Ovidijev sodobnik, napisal je poučno pesnitev o lovu (liber cynegeticōn): O. (z obl. Grātius). – Od tod adj. Grātiānus 3 Gracijev: vasa ex argento ... Gratiana PLIN. Kot subst. (nom. propr.) Grātiānus -ī, m Graciján: Tarius Gratianus, praetura functus, T. Tarij Gr. (l. 16 consul suffectus). Gratianus se je imenoval tudi sin in sovladar cesarja Valentinijana I.

gros, se [gro, s] adjectif debel, korpulenten; velik, težak; grob, surov; važen; adverbe veliko, debelo

gros bagage masculin težka prtljaga
grose artillerie težko topništvo
grose affaire velika, važna kupčija
grose besogne glavno delo
gros bonnet, gros légume masculin (figuré, familier) velika, visoka živina
gros buveur, fumeur, mangeur velik pivec, kadilec, jedec
une grose femme debela ženska
une femme grose noseča ženska
elle est grose de cinq mois (ona) je v petem mesec nosečnosti
gros gibier velika divjad
gros industriel veleindustrijec
gros commerçant veletrgovec
Gros-Jean ubožec, revček, trpin; pavliha
grose fièvre huda vročica
gros lot glavni dobitek
la mer est grose morje je razburkano
gros rire bučen smeh
gros rhume hud nahod, hud prehlad
gros pain domač kruh
gros mots masculin pluriel, groses paroles féminin pluriel hude žaljivke, psovke
grose rivière narasla reka
grose plaisanterie groba, surova šala
gros temps viharno vreme (na morju)
de gros soucis masculin pluriel hude skrbi
les gros travaux masculin pluriel surova, glavna dela (pri stavbi)
yeux masculin pluriel gros de larmes, de sommeil objokane oči, od spanca zabuhle oči
gros de conséquence težkih posledic
j'ai le cœur gros težko mi je pri srcu, žalosten sem
il a les yeux gros na jok mu gre
avoir un gros nez imeti nos ko kumaro
en avoir gros sur le cœur imeti mnogo jeze, skrbi itd.
battre de la grose caisse tolči, razbijati po veliki pavki
coûter gros drago stati
devenir gros rediti se
dire à quelqu'un des groses vérités komu odkrito svoje povedati
écrire gros pisati z debelimi, velikimi črkami
être Gros-Jean comme avant nič se ne spametovati
faire le gros dos hrbet ukriviti (mačka), figuré prsiti se, bahati se, postavljati se
gagner, parier, risquer gros veliko zaslužiti, staviti, tvegati
faire les gros yeux preteče gledati
jouer gros jeu igrati veliko igro, figuré mnogo tvegati
il y a gros à parier que ... stavim 100 proti l, da ...

Gulussa -ae, m Gulúsa, sin numidijskega kralja Masinise in po njegovi smrti numidijski kralj z bratoma Micipso in Mastanabalom; v tretji punski vojni se je z Rimljani bojeval zoper Kartažane: S., L. Nekega drugega Guluso (kraljeviča nomadskih afriških plemen okrog l. 146) omenja PLIN. kot vir Polibiju.

Gȳgēs -is in -ae, acc. -ēn, m (Γύγης) Gíges.

1. ljubljenec lidijskega kralja Kandavla, ki je kralja umoril in sam postal lidijski kralj (l. 716–678), ustanovitelj vladarske rodovine Mermnadov; slovel je po svojih zakladih in svoji sreči: CI., IUST. Od tod adj. Gȳgaeus 3 Gigesov, gigeški, meton. = lidijski: lacus Gyg. PR. ali stagnum Gyg. PLIN. Gigeško (Lidijsko) jezero pri Sardah.

2. lep mladenič iz karijskega Gnida (Knida): H.

3. Trojanec, ki ga je ubil Turn: V.

Gylippus -ī, m (Γύλιππος) Gílip,

1. Arkadec, ki je z Evandrom prišel v Italijo: V.

2. spartan-ski vojskovodja v peloponeški vojni, ki je l. 414 peljal špartanske pomožne čete Sirakužanom na pomoč zoper Atence: TIB., IUST.

H, h osma črka lat. abecede; po znaku in glasu pravzaprav gr. spiritus asper (prvotno Η, potem razpolovljen in leva polovica Η spiritus asper, desna Η spiritus lenis, cel znak pa označuje gr. η). Že stari slovničarji (prim. Q. 1, 5, 19 in GELL. 2, 3, 1) so imeli to črko le za znak pridiha (aspiratio). V začetku in sredi besede se „h“ veže z vsakim samoglasnikom, vendar je bila pisava v vseh časih živega jezika precej negotova; od tod honus za onus, harundo za arundo, naspr. pa aruspex za haruspex, erus za herus idr. Na koncu se „h“ nahaja le v medmetih ah, vah in proh. Pri soglasnikih c, p, z in t se rabi kot pridih šele po l. 124 pred Kr. V besedotvorju se staplja s črko s v x (traxi iz trahsi, vexi iz vehsi), pred „t“ pa prehaja v „c“ (tractum iz trahtum, vectum iz vehtum). Kot kratica: H = hora, npr. H. VI. = hora sexta poldan; dalje H = hic in njegovi skloni; dalje = habet, hastata (sc. cohors), heres, honor idr. HAR. = haruspex. H. C. = Hispania citerior. H. B. E. = hora bona est. H. I. = hercle iuravit. H. F. = heres fecit. HO = homo, honor. HOR. = Horatia tribu. H. G. = haec gens. H. S. = hic situs est. H. S. S. = hic siti sunt. HH = heredes. H. D. S. = heres de suo. H. E. T. = heres ex testamento. H. N. S. = heredem non sequitur. Navidezno spada semkaj tudi kratica HS (= sestertium), ker je tukaj H le prečrtano število II (gl. sēs-tertius).