Franja

konfederacija samostalnik
1. (zveza držav) ▸ konföderáció, államszövetségLeta 1990 smo bili na razcepu poti: ostati v federaciji, se združiti v konfederacijo ali ubrati smer neodvisne države. ▸ 1990-ben válaszút előtt álltunk: maradjunk a föderációban, olvadjunk be egy konföderációba vagy induljunk a független állam irányába.

2. (zveza organizacij) ▸ konföderációMed drugim se je srečala tudi z vodstvom konfederacije nizozemskih sindikatov. ▸ Találkozott többek között a holland szakszervezetek konföderációjának vezetőségével is.

3. zgodovina (zveza držav ZDA) ▸ konföderáció

lazo moški spol zanka, petlja; vozel; vrv, laso, vez; past; spletka

lazo matrimonial zakonska zveza (vez)
armar lazo past nastaviti
cazar con lazo z zanko (z lasom) loviti
caer en el lazo v past (na limanice) iti
lazos de amor ljubezenske vezi

lectus² -ī, m (indoev. kor. *legh- ležati; prim. gr. λέχος postelja, λέκτρον ležišče, posteljica, maternica, tabor, ἄλοχος posteljna družica = soproga, λέκτο, ἔλεκτο legel je, λόχος ležišče, zaseda, porod, λεχώ „posteljnica“ = porodnica, lat. lēx, lectīca, sl. leči, ležati, (po)ložiti = hr. lèći (lȅžēm, lȅgnēm), sl. lega, got. ligan = stvnem. liggen = nem. liegen, got. lagjan, stvnem. lāga = nem. Lage) ležišče, in sicer

1. postelja (za spanje): lecti loris subtenti Ca., l. cubicularis Ci. postelja za spanje, lecto teneri Ci. ali in lecto esse Ci. leže bolehati, v postelji prebolevati, descendere lecto Tib., surgere lecto Pl., l. argenteus Cu.; occ. poročna ali zakonska postelja, večinoma s pristavkom genialis Ci., H., iugalis V. ali adversus Pr. (ker je stala v atriju nasproti vrat); meton. l. caelebs O. samska postelja, postelja samca, samsko življenje, foedera lecti O. zakonska zveza, l. vacuus Pr. brez druga ali družice, brez ljubezni.

2. obmizno ležišče, obmizni blazinjak: sternite lectos Pl. = pogrnite (mizo)!, lectus est stratus Pl., non quaero unde habueris L tricliniorum lectos Ci., recumbere lectos H., in imo lecto residere Suet., l. ligneus Sen. ph., tricliniaris Plin., Lamp., convivalis T.

3. počivalnica za branje, pisanje in učenje (kar so Rimljani počeli večinoma leže), učni blazinjak: quaedam lectum et otium et secretum desiderant Sen. ph.

4. slovesno ozaljšan mrtvaški oder: flebis et arsuro positum me … lecto Tib., l. funebris Val. Max., lecto funebri aptatus Petr., in lecto componi Sen. ph., corpus denique ipsum impositum lecto erat Q., lectum in forum detulerunt Suet. — Soobl.
a) lectus -ūs, m: Pl., Corn. ap. Prisc., Sen. ph.
b) lectum -ī, n: Ulp. (Dig.)

lesn|i [é] (-a, -o) Holz- (beton der Holzbeton, cement der Holzzement, cvet der Holzgeist, črv der Holzwurm, drobir Holzsplitter množina, izdelek die Holzware, katran der Holzteer, kit der Holzkitt, odpadek der Holzabfall, pepel die Holzasche, poganjek der Holztrieb, prirastek gozdarstvo der Holzzuwachs, škodljivec der Holzschädling, špirit der Holzspiritus, vijak die Holzschraube, vzorec die Holzmaserung, industrija die Holzindustrie, kaša der Holzstoff, die Holzmasse, moka das Holzmehl, zveza die Holzverbindung, gospodarstvo die Holzwirtschaft, skladišče der Holzlagerplatz)

letalsk|i (-a, -o) Flug-, Luft-, Flugzeug-, Flieger- (alarm der Fliegeralarm, hrup der Fluglärm, inženir der Flugingenieur, koridor die Flugschneise, die Luftstraße, kovček der Flugkoffer, der Luftkoffer, napad der Flugangriff, Luftangriff, Fliegerangriff, potnik der Fluggast, Flugpassagier, Flugreisende, turizem der Flugtourismus, prtljaga das Luftgepäck, uprava die Luftfahrtverwaltung, vremenska služba der Flugwetterdienst, zveza die Flugverbindung, nesreča das Flugzeugunglück, tarifa der Flugtarif, reševanje die Flugrettung)

letálski aérien, aéronautique, d'aviation, d'avion

letalska baza (vojaško) base aérienne
letalska družba compagnie aérienne
letalska industrija industrie ženski spol aéronautique
letalski konstruktor constructeur moški spol d'avions
letalska linija, proga ligne aérienne
letalski model maquette (ali modèle réduit) d'avion
letalski motor moteur moški spol d'avion
letalska nesreča accident moški spol d'avion
letalski potnik passager moški spol
letalski promet trafic aérien, circulation aérienne
letalska služba service aérien
letalska stevardesa hôtesse ženski spol de l'air
letalska šola école ženski spol d'aviation (ali de pilotage)
letalska tehnika aérotechnique ženski spol, technique ženski spol aéronautique
letalska vozovnica billet moški spol d'avion
letalska zveza liaison aérienne, correspondance aérienne

letálski aéreo; de aviación; de (un) avión

letalska baza base f aérea
letalska družba compañía f (de navegación) aérea
letalski hangar hangar m
letalski kapetan capitán m de un avión
letalska linija (proga) línea f aérea
letalska meteorološka služba servicio m meteorológico de la aviación
letalski motor motor m de aviación
letalsko osebje personal m de navigación (aérea)
letalski potnik pasajero m (de avión)
letalska ruta ruta f aérea
letalska prireditev (miting) concurso m aeronáutico (ali de aviación)
letalska razstava exposición f aeronáutica
letalski promet tráfico m aéreo
letalska šola escuela f de aviación
letalska služba servicio m aéreo
letalska tehnika aeronáutica f, ingeniería f aeronáutica
letalska vozovnica billete m (ali pasaje m) de avión
letalski učitelj instructor m de vuelo
letalski vozni red horario m (del servicio aéreo)
letalska zveza comunicación f aérea
letalski model modelo m de avión
letalska industrija industria f aeronáutica
letalski konstruktor constructor m de aviones
letalska tovarna fábrica f de aviones
letalska prikolica remolque m por avión
letalska posadka tripulación f (de un avión)
letalska stevardesa azafata f
letalska nesreča accidente m de aviación

lētto m

1. postelja: (giaciglio)
letto a una piazza postelja za eno osebo
letto a due piazze, matrimoniale postelja za dve osebi, zakonska postelja
letto a castello nadstropni pograd
divano letto, letto a divano divan, kavč
letto ribaltabile zložljiva postelja
andare a letto leči, iti spat
andare a letto con qcn. iti v posteljo s kom, spati s kom
andare a letto con le galline iti s kurami spat, rano leči
mettersi a letto zboleti
stare fra il letto e il lettuccio bolehati
morire nel proprio letto umreti doma
fare il letto pospraviti posteljo
mutare il letto zamenjati posteljno perilo
letto di morte smrtna postelja
letto di spine pren. težek položaj, težave, bedno življenje
essere in un letto di rose pren. biti z rožicami postlano
letto di contenzione med. postelja za nemirne bolnike
letto di Procuste pren. Prokrustova postelja

2. pren. zakon:
letto coniugale zakonska zveza
figlio di primo letto otrok iz prvega zakona

3. ekst. ležišče

4. stelja

5. struga

6. agr.
letto di semina zemljišče, nared za setev

línkovski (-a -o) adj. rad. (di) link:
linkovska zveza collegamento link

ljubez|en¹ [é] ženski spol (-ni …)

1. die Liebe, -liebe (Božja Gottesliebe, bratska Bruderliebe, hčerinska Tochterliebe, krščanska Christenliebe, materinska Mutterliebe, očetovska Vaterliebe, opičja Affenliebe, otroška Kindesliebe, sestrska Schwesterliebe, starševska Elternliebe, do bližnjega Nächstenliebe, do domovine Vaterlandsliebe, do otrok Kinderliebe, do samega sebe Selbstliebe, do živali Tierliebe, med zakoncema Gattenliebe, med sorojenci Geschwisterliebe)
nesrečna ljubezen unglückliche Liebe
platonična ljubezen platonische Liebe
posebna ljubezen (posebno nagnjenje) die Vorliebe
telesna ljubezen sinnliche Liebe
kupivna ljubezen die käufliche Liebe
…ljubezi/po ljubezi/iz ljubezi Liebes-
(boginja die Liebesgöttin, bog der Liebesgott, čar der Liebeszauber, dokaz der Liebesbeweis, izguba der Liebesverlust, nesposobnost die Liebesunfähigkeit, odtegovanje der Liebesentzug, poroka iz die Liebesheirat, potreba po das Liebesbedürfnis, priznanje das Liebesbekenntnis, sreča v das Liebesglück, umetnost die Liebeskunst, zagotavljanje Liebesbeteuerungen množina, zakon iz die Liebesehe, znamenje das Liebeszeichen, žrtev iz das Liebesopfer)
vračanje ljubezni die Gegenliebe
bolan od ljubezni liebeskrank
nesposoben ljubezni liebesunfähig
potreben ljubezni liebebedürftig
ljubezen na prvi pogled Liebe auf den ersten Blick
iz ljubezni aus Liebe
z ljubeznijo in Liebe, mit Liebe
vračati ljubezen jemandem die Liebe erwidern, jemanden wiederlieben
ljubezen gre skozi želodec Liebe geht durch den Magen
stara ljubezen ne zarjavi alte Liebe rostet nicht

2. (ljubeča skrb, naklonjenost) die Zuwendung (otroci potrebujejo mnogo ljubezni Kinder brauchen sehr viel Zuwendung)

3. (zveza, razmerje) die Liaison

ljubezenski pridevnik
1. (o ljubezni) ▸ szerelmi, szerelmesMoja ljubezenska zgodba je trajala le nekaj tednov. ▸ Az én szerelmi történetem csak néhány hétig tartott.Kot vidimo, lahko ljubezenske afere uničijo dober zakon, a pomagajo stabilizirati slabega. ▸ Mint láthatjuk, a szerelmi afférok tönkretehetik a jó házasságot, de segíthetnek stabilizálni a rosszat.Moje ljubezensko življenje je že nekaj časa stabilno. ▸ A szerelmi életem már egy ideje stabil.Verjetno je potem srečala fanta, s katerim je ustvarila uspešno ljubezensko razmerje. ▸ Valószínűleg ezt követően találkozott azzal a fiúval, akivel sikeres szerelmi kapcsolata alakult ki.
Povezane iztočnice: ljubezenski trikotnik, ljubezenski napoj, ljubezensko gnezdece, ljubezenska lirika, ljubezenske zvezde

2. (o spolnem odnosu) ▸ szerelmi, szerelmesV filmu je kar nekaj vročih ljubezenskih prizorov. ▸ A filmben jó néhány forró szerelmes jelenet van.Strasten stik ustnic dejansko pomeni uvod v ljubezenski akt. ▸ Az ajkak szenvedélyes érintkezése valójában bevezetés a szerelmi aktusba.

ljubézenski (-a -o) adj. amoroso, d'amore:
ljubezenske dogodivščine avventure amorose, amori; avventure galanti
ljubezenska lirika lirica amorosa
ljubezenski trikotnik ménage à trois, triangolo
ljubezenska zveza liaison
ljubezenski napoj filtro amatorio
ljubezensko razmerje storia
ljubezenska poezija poesia amorosa

ljúdstvo peuple moški spol , population ženski spol

človek iz ljudstva homme moški spol du peuple
delovno ljudstvo peuple travailleur (ali laborieux), masses travailleuses (ali laborieuses)
izvoljeno ljudstvo le peuple élu
kmečko ljudstvo peuple des campagnes, paysans moški spol množine
preprosto ljudstvo les petites gens, le menu peuple, le populaire, familiarno le populo
mnogo ljudstva beaucoup de monde, une foule
Socialistična zveza delovnega ljudstva l'Alliance socialiste du peuple travailleur (ali des travailleurs)

Lucumō (ali Lucmō, Lucmōn) -ōnis, m (etr. tuj. Lauchme, lauχme (lauχume)) lukumón, lukmón, Luk(u)món, častni naslov etrurskih velikašev ali glavarjev, ki so bili obenem svečeniki; zveza držav (v njej je bilo 12 držav) je izmed njih vsako leto volila svoje voditelje: Serv., Sid.; Rimljani so to besedo napačno šteli za nom. propr.: Aur., Macr., Anco regnante Lucumo vir inpiger ac divitiis potens, Romam commigravit L., nomina his (sc. filiis Tarquinii Prisci) Lucumo atque Arruns fuerunt L. metaf.

1. = glavar, načelnik, voditelj, vodja: Lucumo (sc. philosophorum) Samius Aus. (o Pitagori).

2. = Etrúr(ij)ec, Etruščán: Aur., galeritus Lucmon Pr. (po drugih Lygmon, nom. propr.).

3. v pl. = od božanstva navdušeni svečeniki, navdušenci, obsedenci: Lucumones (Lucomones) quidam homines ob insaniam dicti, quod loca, ad quae venissent, infesta fecerent P. F.

mala antanta stalna zveza
zgodovina (politična zveza) ▸ kisantant
Najbolj značilna je bila mala antanta, zveza med Jugoslavijo, Češkoslovaško in Romunijo, ki naj bi preprečila morebitno obnovitev habsburške države. ▸ A legismertebb a kisantant volt, szövetség Jugoszlávia, Csehszlovákia és Románia között, amelynek célja a Habsburg-állam esetleges visszaállításának megakadályozása volt.

maritale agg. možev; zakonski:
potestà maritale moževa moč
consorzio maritale zakon, zakonska zveza

married [mǽrid] pridevnik
poročen, zakonski, omožen, oženjen
figurativno tesno povezam iz delov sestavljen (pohištvo)

married life zakonsko življenje
married state zakonska zveza, -ski stan

medsebójen (-jna -o) adj. reciproco, vicendevole, mutuo, scambievole:
elektr. medsebojna indukcija induzione reciproca
bot. medsebojna oprašitev autogenia, impollinazione diretta, incrociata
medsebojna odvisnost interdipendenza
medsebojna zamenljivost interscambiabilità
medsebojna zveza concatenazione, correlazione, interconnessione
medsebojni vpliv, medsebojno delovanje interazione

miner [máinə] samostalnik
rudar
vojska, navtika miner

miner's association rudarji, zveza rudarjev
miner's lamp jamska svetilka
medicina miner's lung s premogovim prahom napolnjena pljuča

miseln|i (-a, -o) gedanklich; denkerisch; ideell; Gedanken-, Denk-; denkerisch; Gedanken-; (akt der Denkakt, dosežek die Denkleistung, eksperiment das Gedankenexperiment, kontekst der Gedankenzusammenhang, korak der Gedankenschritt, der Denkschritt, obrazec das Denkschema, proces der [Denkprozeß] Denkprozess, der Denkvorgang, prostor der Denkraum, sistem das Denksystem, Gedankensystem, svet die Gedankenwelt, Ideenwelt, vzorec das Denkmodell, das Denkmuster, dediščina das Gedankengut, drža die Denkhaltung, forma die Denkform, igra das Denkspiel, kategorija die Denkkategorie, lenoba die Denkfaulheit, lirika die Gedankenlyrik, metoda die Denkmethode, naloga die Denkaufgabe, napaka der Denkfehler, navada die Denkgewohnheit, nujnost der Denkzwang, praznina die Gedankenleere, raven die Denkebene, revščina die Gedankenarmut, sposobnost das Denkvermögen, tehnika die Denktechnik, vsebina der Denkinhalt, zastavitev der Denkansatz, zgradba das Gedankengebäude, zveza die Gedankenverbindung, der Gedankenzusammenhang, bogastvo der Gedankenreichtum)
miselno reven gedankenarm
miselno bogat gedankenreich