Franja

impalpable [-pabl] adjectif neotipljiv; familier zelo majhen, drobcen

impayable [ɛ̃pejabl] adjectif nepreplačljiv; familier imeniten, sijajen; posrečen, zelo zabaven, šaljiv, smešen

im-pendium (in-pendium) -iī, n (impendere) „odtehtanje“, in sicer

1. z denarjem = izdatek, strošek (nav. v pl.): Q., Plin. iun., qui ab adulescente quaestum sibi instituit sine impendio Ci., impendio privato, publico L. na lastne, državne stroške.

2. occ.
a) stroški, izguba, škoda: tantulo impendio ingens victoria stetit Cu. je bila kupljena (pridobljena), ovium boumque impendio Plin. z izgubo, probitatis impendio Q. na škodo
b) zapravljanje, trošenje, žrtovanje, žrtev, uporaba (dela): operae Plin.
c) stroški posojila = obresti: usura, quod in sorte (glavnica) accedebat, impendium appellatum Varr., fenus et impendium recusare Ci.; metaf.: impendiis etiam augere … largitionem … muneris Ci., magni impendia mundi Stat. dan (f).

3. v abl. impendiō obilno = izredno, prav zelo; uporablja se
a) pri poz.: i. sollicitus, i. mirus Amm.
b) pri komp. = (za) mnogo, dokaj, kaj: Pl., Ter., Gell., ille impendis nunc magis odit senatum Ci. ep.
c) pri glag.: i. excusare, i. suadere Ap., i. aliquem resalutare Hier.

imponderable [impɔ́ndərəbl] pridevnik (imponderably prislov)
nepreračunljiv, netehtljiv; zelo lahek

improbus (inprobus) 3, adv. -ē ( improbiter: Petr.) ne dober, torej

1. slab (le pesn.): tako v napol resni psovki: improbe! O. porednež!, improba … merx Pl., improbus … coquus Pl., i. panis Mart.; kot adv. = ne prav pri poznejših tudi v prozi: verba pleraque ignoratione et inscitia improbe dicentium … deflexa ac depravata sunt a ratione recta Gell., improbe indocteque Gell.

2. (nravno) slab, nepošten, zavržen, brezbožen, hudoben, malopriden, malovreden: Pl., S., O., Q. idr. qui eundem et virum optimum et hominem improbissimum esse diceres Ci., improbi sunt, qui pecunias contra leges cogunt Ci., a re publ. civem improbum removere Ci., improbus consul Cn. Carbo fuit Ci., Ballionem improbissimum lenonem agere Ci. igrati; tako poseb. kot pridevek, s katerim govornik označuje politične nasprotnike: neminem fore, qui auderet suscipere contra improbos (naspr. boni) civīs salutem rei publicae Ci.; subst. improbus -ī, m lopov, zlobnež, podlež: quod nemo nisi improbus fecerit Ci.; enalaga: (od človeka) preneseno na stvari: i. appellatio, confessio, cupiditas, defensio, facinus, furtum, largitio, lucrum, mores, quaestus, ratio, rumor Ci.; tako v adv.: multa improbe fecisti Ci., improbissime populum fraudare Ci., improbe mentiri videris Ci.

3. occ.
a) nesramen, predrzen, drzovit, hud, zloben, poreden: scurra improbissimus Ci., os improbissimum, Ci., V., i. puer V. = Amor, i. advena V. bojaželjni, i. fortuna V. muhasta, improbe decerpere oscula Cat. nesramno, improbissime respondere Ci.; o živalih: i. aquila V. kot ujeda (ropar), i. cornix V. ker prerokuje dež, i. anser V., lupus, anguis V. požrešen; pren.: fertur in abruptum magno mons improbus actu V. zla (druga možnost = z velikansko silo!); podobno: i. Siren desidia H.; pozneje pesn. z gen.: nympha improba conubii Stat. poželjiva.
b) nespodoben, umazan, nečist: improba verba, carmina O. = umazane, i. satureia Mart. pohotnost vzbujajoče.

4. metaf. brezmeren, čezmeren, pretiran, prevelik, zelo velik: labor omnia vicit improbus V. vztrajen, i. rabies ventris V. divja lakota; pri poznejših: res etiam deo improba Plin. zelo težavna; potem tudi o bolj konkr. stvareh: i. lumen Sen. ph. premočna, i. genua Col., barbarum villus Plin., arva, tegmina Val. Fl.

imprope (inprope), adv. zelo (prav) blizu: caelo Tert.

inclassificabile agg.

1. nerazvrstljiv; neuvrstljiv

2. pren. zanič, zelo slab:
compito inclassificabile slaba naloga

inclemente neusmiljen, zelo strog; neugoden (vreme)

incontentabile agg. nezadovoljiv; zelo zahteven

in-cupidus 3 zelo željan: maiores vestri incupidiores liberūm fuēre Afr.

individual oseben, posamezen, individualen; ameriška španščina istoveten; zelo podoben

īn-fāns -antis (in [priv.], fārī) „ne govoreč“

I. nem, mutast: scribit Herodotus Croesi filium, cum infans esset, locutum Ci.; pesn. pren.: infantes statuae (prim. statuā taciturnior) H.

— II. (kakor gr. νήπιος) o otrocih:

1. še ne govoreč, bebljajoč, jecljajoč: infanti vagiat ore puer O.; od tod enalaga: infans ... pudor H. sramežljivo jecljanje v zadregi.

2. zelo mlad, majhen: Iuv., habebat ex Noviā infantem filium Ci., infantium puerorum incunabula Ci., puer infans semestris Val. Max., infantes conditores urbis L. (o Romulu in Remu); fem.: infanti pupillae fortunas patrias ademit Ci., infans filia Suet.; metaf.: catuli Plin., boletus Plin. mlada goba.

3. otroški, otrokov: infantia saxo discutit ossa O., infantia pectora O.

4. otročji, trapast: omnia fuere infantia Ci. ep.

5. subst. m. (majhen) otrok (prim. šp. „infant“ in sl. tuj. „fant“): ardor animi ex infantium ingeniis elicit voces Ci., infantibus parcere C., aspicit infantem et „cresce puer“ dixit O., ingenuus infans semestris L., natus infans Vitr. novorojen; fem.: quartum intra mensem defuncta infante T., infantem suam reportavit Q., infantes parentibus orbatae Plin. iun., ab infante Col. od (svojih) otroških dni, od malega = ab infantibus Cels. (o več osebah); katahrestično o otroku v materinem telesu: in alvo materna componitur infans O., conceptus creverat infans O.

— III. brez govorniškega daru, nezgovoren: homines diserti ... et infantes Ci., Scipionem accepimus non infantem fuisse Ci., nihil Lentulo infantius Ci., si nihil dixissem, ne infantissimus ... viderer Ci. brez najmanjšega govorniškega daru; meton.: Fannii historia neque nimis est infans, neque perfecte diserta Ci. —

IV. = īnfandus neizrekljiv, nezaslišan: facinus Acc. fr.

Opomba: Gen. pl. infantium: (npr.) L., pa tudi infantum: Plin. iun.

infect, e [ɛ̃fɛkt] adjectif okužen, smrdljiv, ogaben, ostuden; familier zelo slab

haleine féminin infecte smrdljiva sapa (dih)
livre masculin infect ostudna knjiga
boisson féminin infecte zelo slaba pijača

infimo agg. knjižno najnižji; zanič, zelo slab:
stoffa d'infima qualità tkanina zelo slabe kakovosti

ínfimo najnižji, zelo nizek, zelo majhen

a precios ínfimos za smešno ceno

informed [infɔ́:md] pridevnik
poučen, obveščen, informiran (of o)
utemeljen, neoporečen; izobražen, zelo inteligenten

inhumano nečlovečki, krut, grozen; zelo naporen

in-numerālis -e neštev(il)en, brezštevilen, neprešteven, zelo velik: numerus Lucr.

in-numerus 3 (prvotno le pesn.) nešteven, brezštevilen, neprešteven, zelo velik: gentes, pyrae V., edidit innumeras species O., stravimus innumeris Pythona (zmaja) sagittis O., numerus Lucr., numeri Pl., Aus. ritmi, napevi; s kolekt.: hostis O., miles O., leone innumero Mart.; potem v poznejši prozi: Val. Fl., Suet., Eutr., pecunia T., miles T., Plin.

in-ōtiōsus 3 ne brez opravka, zelo dejaven, zelo delaven (gr. ἄσχολος): actio Q.