Franja

recoltá -éz vt.

1. pobirati, pobrati, (po)grabiti, (po)žeti

2. zbirati zbrati

3. med. jemati/vzeti (vzorec)

re-condūco -ere -dūxī -ductum (re in condūcere)

1. zopet (znova, spet) najeti, zopet (znova, spet) vzeti v zakup (najem): reconduxisse videbitur Ulp. (Dig.).

2. proti odškodnini spreje(ma)ti, (pre)vzeti (jemati, prevzemati) v oskrbo: civitatum vicinarum copias Ps.-Q. za plačilo voziti, prevzeti prevažanje česa, notum est ab eodem Charmide unum aegrum ex provincialibus HS ducentis reconductum Plin.

recordor -ārī -ātus sum (re in cor)

1. predočiti (predočati) si kaj na osnovi spomina = pomniti kaj, spomniti (spominjati) se, domisliti (domišljati) se, biti pomljiv, v spomin si priklicati (priklicevati) kaj, ne pozabiti (pozabljati) na kaj; abs.: recordari rursus in cor revocare est Varr., vobiscum ipsi recordamini Ci., reminisci et recordari Ci., ut recordor Ci., si recordari volumus Ci.; z obj. v acc.: Ap. idr., id Pl., belli casus C., tempus illud Ci., maiorum diligentiam Ci., externa lubentius … quam domestica Ci., vitam et naturam Ci., amissos Aus.; po skladu glag. memini tudi z gen.: recordemini illius L., Metelli Ci., flagitiorum suorum Ci., huius meriti in me Ci.; z inf. oz. ACI: Ci., L., O.; z de in abl.: velim scire, ecquid de te recordere Ci., de suis liberis aut parentibus recordari Ci., de ceteris Ci.; dopolnitev z odvisnim vprašalnim stavkom: Plin. idr., recordari, quae fuerit celeritas reditūs Ci., non recordor, unde ceciderim, sed unde surrexerim Ci., denique recordari debere, quā felicitate omnes incolumes essent transportati C.; dopolnitev s stavkom s quod in cj.: recordatus, quod (da) nihil cuiquam toto die praestitisset Suet.; dopolnitev z ACI: recordari hoc genus poenae … esse usurpatum Ci., eadem se perpessos esse C., Teucros a sanguine Teucri ducere principium O., primo Punico bello classibus certatum (sc. esse) L.

2. pesn. pomisliti (pomišljati) na kaj, vzeti (jemati) si kaj k srcu: quae sum passura, recordor O., omnium captivitatem et miserrimam servitutem Iust.

recuperō (reciperō) -āre -āvī -ātum (recipere)

1. zopet (znova, spet) dobi(va)ti nazaj, zopet (znova, spet) (nazaj) (si) pridobi(va)ti, nazaj vzeti (jemati): Cu., Iust. idr., per eos amissa posse recuperari V., patrimonium amissise et recuperasse N., Piraeum L., urbem L. zopet osvojiti, rem publicam Ci. premoč (nadoblast) v državi, obsides Ci., C., usum togae Suet. togo zopet vzeti (nositi), pacem S., Pelopidam N. zopet osvoboditi, adulescentulos N. zopet pridobiti zase (na svojo stran), voluntatem Ci. naklonjenost, gratiam Suet., T.

2. refl. se quiete recuperare zopet (znova, spet) si opomoči: Varr.; enako tudi med.: radices arborum reciperantur Vitr. se odpočijejo, se okrepijo.

red-hibeō -ēre -uī -itum (re in habēre)

1. (po)vrniti ((po)vračati): alicui viaticum Pl., sumptūs Cod. I. tožbene (sodne) stroške.

2. kot trgovski t.t. kupljeno stvar radi kake pomanjkljivosti ali najdene poškodbe
a) (o kupcu) vrniti (vračati), nazaj dati (dajati): Icti. idr., aedes Pl., nisi vitia dixeris, redhibeatur mancipium iure civili Ci. se sme suženj dati nazaj, se sme suženj vrniti, eunuchum quasi morbosum Gell.
b) (o prodajalcu) nazaj vzeti: ancillam Pl.

red-imō -ere -ēmī -ēmptum (-ēmtum) (red + emō)

1. nazaj (zopet, spet) kupiti, odkupiti: non minoris, quam emit, Antonius redimet Ci., hasce (sc. aedes) emi mihi … illi redemi russum (= rursum) Pl., domum, fundum Ci.; occ. odkupiti (odkupovati), oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati): captivos Cu., Eutr., captivos ab hostibus redimere Corn., amicum a piratis Sen. ph., captos e servitute Ci., adest Phylarchus Haluntinus, qui … oppressus a praedonibus et captus est Ci., se a Gallis auro L.; metaf. odkupiti = rešiti, odvrniti (odvračati): eum suo sanguine ab Acheronte redimere N., vitam omnium civium quinque hominum poenā redemi Ci., nec te pugnantem tua forma redemit O., mea mors redimenda tuā est O., fratrem alterna morte redimere V., metum virgarum navarchus nobilissumae civitatis pretio redemit Ci., corpus (sc. aegrum a morbo) redimere O., verba sua redimere Sen. ph. izpolniti (držati) svojo besedo (obljubo); od tod tudi = poravna(va)ti: litem Ci. svojo pravdo končati s poravnavo, poravnati (pogoditi) se s kom, vitia virtutibus Sen. ph. ali culpam Plancus ap. Ci. ep. (zopet) poravnati.

2. kupiti (kupovati): necessaria ad cultum redimere L., vitam alicuius pretio Ci., pacem annuo tributo Cu. ali obsidibus C. ali parte fructuum Ci., largitione redemit militum voluntatem C., auro ius sepulcri O., servilibus ministeriis militare otium redimebant T.; occ. v zakup vzeti (jemati), v najem vzeti (jemati), naje(ma)ti, zakupiti, prevzeti kako opravilo proti odškodnini: vectigalia parvo pretio C., portoria C., decumas Ci., insulam Icti., redimunt pretio sepeliendi potestatem Ci., picarias de censoribus Ci., navem fabricandam Icti., redimendi et conducendi ius L.; od tod metaf.: auditores conducti et redempti Plin. iun., plausor redemptus Petr.

re-engage [ri:ingéidž] prehodni glagol
vzeti zopet v službo, zopet angažirati; zopet obvezati

refresh [rifréš]

1. prehodni glagol
osvežiti, poživiti; okrepčati; zopet oskrbeti, preskrbeti (with z)
znova napolniti (baterijo); (redko) (s)hladiti

to refresh one's memory osvežiti si spomin
a drink will refresh me pijača me bo osvežila
the rain has refreshed the plants dež je osvežil rastline
to refresh oneself osvežiti se, okrepčati se

2. neprehodni glagol
okrepiti se, osvežiti se, zopet oživeti, opomoči si; (o ladji) vzeti novo zalogo hrane
sleng najesti ali napiti se

re-frīgerō -āre -āvī -ātum (re in frīgus)

I. trans.

1. (s)hladiti, ohladiti (ohlajati, ohlajevati) (naspr. calefacere, incendere): Ca., Col., Plin., Varr. idr., stella Saturni refrigerat Ci., ignis in aquam coniectus refrigeratur Ci., membra undā refrigerare O., se Cels.; subst. pt. pr. refrīgerantia -ium, n sredstva za hlajenje, hladila, ohladki: Cels.

2. metaf.
a) vzeti (jemati) zanimanje (gorečnost, vnemo, ogenj), v pass. ohladiti (ohlajati, ohlajevati) se, omrzniti, (o)mrtveti, popustiti (popuščati), (pre)neha(va)ti, izgubiti (izgubljati) se: testem urbane dicto refrigerare Q. s premetenim govorniškim zasukom potreti = politi z mrzlo vodo, dati hladen tuš, accusatio refrigerata Ci., refrigerato sermone hominum Ci., aegre perlegit refrigeratus a semet ipso Suet. ker si je sam oslabil pohvalo (s tem da se je pogosto glasno zasmejal).
b) prevod gr. ἀναψύχειν τινά (po)nuditi (ponujati) (o)krepčilo ((o)krepilo, krepčalo, olajšanje, olajšavo): Tert. —

II. intr. shladiti se, ohladiti se, omrzniti: cum (sc. olla) refrigeraverit Plin. Val.

refroidir [rəfrwadir] verbe transitif ohladiti; figuré zmanjšati (navdušenje), vzeti pogum; populaire ubiti; verbe intransitif postati hladnejši, ohladiti se

se refroidir o, shladiti se; médecine prehladiti se
laisser refroidir un moteur pustiti, da se motor ohladi
laisser refroidir de l'eau bouillante ohladiti krop
(figuré, familier)

laisser refroidir quelque chose čakati, ne se ukvarjati s čim
faire refroidir un plat ohladiti jed
le temps s'est refroidi vreme se je ohladilo

re-fundō -ere -fūdī -fūsum (re in fundere)

I.

1. nazaj (z)liti, nazaj izli(va)ti: Cels. idr., vapores eādem (= eodem) refundere Ci., refundere aequor (morsko vodo) in aequor (morje) O.

2. med. in pass. nazaj teči, nazaj izli(va)ti se, uli(va)ti se, razli(va)ti se: refusus Oceanus V., Lucan. vase se izlivajoč = okoli Zemlje tekoč, Zemljo obtekajoč (obdajajoč), imis stagna refusa vadis V. od morskega dna (proti površju), palus Acheronte refuso V. po izstopu Aheronta nastalo (Avernsko) jezero, fletu super ora refuso O. solze so se ulile (udrle) po licu; metaf. razli(va)ti se = razprostreti (razprostirati) se: campus in immensum refusus Sil. razprostirajoče se, spiris refusis nemus implicuit anguis Val. Fl., Chiron refusus Cl. zleknjen, sklonjen, refusa coniugis in gremium Lucan. ležeča ob …

3. narediti (povzročiti), da se kaj izlije (ulije, razlije) = (s)topiti, raztopiti (raztapljati): luna refundit glaciem Plin. —

II. metaf.

1. nazaj da(ja)ti, vrniti (vračati), zopet (znova, spet) izročiti (izročati), zopet (znova, spet) preda(ja)ti, zopet (znova, spet) odda(ja)ti: Ambr. idr., Nilo copias suas refundere Plin. iun., refundere, quod accepit Icti., impensas invicem Icti.

2. obilno razli(va)ti = razsipati (razsipavati), zapraviti (zapravljati), (po)tratiti: Cl.

3. (s poudarjeno predpono re) odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati), ne vzeti (ne jemati): serta Cl.

4. nazaj zagnati (zaganjati): laterique (sc. scopuli) illisa refunditur alga V. — Od tod adv. (iz pt. pf. refūsus) refūsē bogato, obilno, izdatno: humus refusius egesta Col. precej rahla.

regarder [rəgarde] verbe transitif (po)gledati, motriti, zreti; smatrati, imeti za; upoštevati, vzeti v premislek, uvaževati, ozirati se na, gledati na; tikati se, zadevati; stati, ležati nasproti (quelque chose čemu); verbe intransitif videti, gledati (par la fenêtre skoz okno); čislati, pripisovati veliko vrednost (à quelque chose čemu)

vous ne m'avez pas regardé (familier) ne računajte name!
quand il achéte, il n'y regarde pas kadar kupuje, ne gleda na denar, na izdatke
regarder avec convoitise poželjivo gledati, škiliti na
regarder quelqu'un comme une bête curieuse nesramno koga gledati
regarder à la dépense varčevati z izdatki, gledati na izdatke
regarder quelqu'un dans le blanc des yeux ostro koga pogledati
regarder derrière soi nazaj pogledati
regarder du coin de l'œil, à la dérobée, par en-dessous skrivaj pogledati
y regarder à deux fois dobro si premisliti
regarder en face, fixement strmeti (quelqu'un v koga)
regarder le danger en face pogumno zreti nevarnosti v obraz
regarder de haut en bas pogledati od glave do nog, od vrha do tal
il ne regarde que son intérêt on gleda le na lastno korist, na lasten interes
regarder aux mains de quelqu'un (figuré) gledati komu na prste
regarder de près od blizu motriti, figuré točno paziti na
ne pas y regarder de trop près zatisniti eno oko
regarder de travers (figuré) postrani, grdo (po)gledati
il ne faut pas y regarder de si près tega ni vzeti tako natančno
se contenter de regarder le opazovati
(familier) regardez voir! poglejte no!
cela ne me regarde pas to me ne tiče, mi ni mar, me ne briga, ni moja stvar
se regarder comme le centre de l'univers smatrati se za središče sveta
il ne s'est pas regardé sebe ne vidi (ima sam napake, ki jih očita drugim)
un chien regarde bien un évêque (proverbe) še pes (lahko) škofa pogleda

rehear^* [ri:híə] prehodni glagol
pravno ponovno zaslišati, vzeti v pretres, preiskati

reject¹ [ridžékt] prehodni glagol
zavreči, zavrniti, odbiti, odkloniti, ne vzeti v poštev, ne priznati, ne odobriti, ne sprejeti; (o želodcu) izločiti, izmetati, povračati, izbljuvati; zapustiti (ljubimca, ljubico)

to reject a bill zavrniti (zakonski) predlog
to reject a candidate ne izvoliti kandidata
to reject a counsel ne sprejeti nasveta
to reject a custom upirati se šegi, ne se zmeniti za šego
to reject all responsibility odkloniti, odklanjati vsako odgovornost
to reject a vote of censure odkloniti nezaupnico
rejected lover, suitor zavrnjeni ljubimec, snubec
to be rejected biti zavržen, dobiti "košarico"; propasti (tudi o gledališki igri)

re-lease [rilí:s] prehodni glagol
dati ali vzeti zopet v zakup, v najem

re-legō² -ere -lēgī -lēctum (re in legere) zopet (znova, ponovno) skupaj vzeti (jemati), zopet (znova, ponovno) povze(ma)ti, nazaj (z)motati, zmotati (zmotavati), nazaj zvi(ja)ti, nazaj vleči, nazaj potegniti (potegovati, (po)vleči): ianua filo (sc. Ariadnes) relecto inventa est O., abies docilis relegi Val. Fl.; pren.: quae dederam supra Pers. vzeti nazaj (preklicati), kar sem bil zgoraj priznal.

2. zopet (znova, ponovno) prepotovati, zopet (znova, ponovno) preteči, zopet (znova, ponovno) preiti, zopet (znova, ponovno) odriniti, zopet (znova, ponovno) prepluti: vias Val. Fl., aquas Hellespontiacas O., litora V. nazaj jadrati, relegit Asiam adpellitque Colophona T.; metaf. beroč, govoreč, v mislih preiti (prehajati), pregledati (pregledovati), premisliti (premišljevati): sermone labores O., quae ad cultum deorum pertinent Ci., omnia diligenter retractare et tamquam relegere Ci.

3. zopet (znova, ponovno) (pre)brati: scripta O., Troiani belli scriptorem H.

4. (pre)brati, (pre)čitati komu kaj: alicui librum Col.

re-lēgō¹ -āre -āvī -ātum (re in lēgāre) odsloviti (odslavljati), (od)poslati ((od)pošiljati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): tauros in pascua relegant V., Catonem Cyprum relegare Ci., filium in praedia rustica relegarat Ci.; pesn. z dat.: at Trivia Hippolytum secretis alma recondit sedibus et nymphae Egeriae nemorique relegat V. ga izroči; occ. odsloviti (odslavljati), (od)poslati ((od)pošiljati) za kazen = izgnati (izganjati), pregnati (preganjati), (za)poditi, odpoditi, odpotiti: consul Lamiam in contione relegavit edixitque, ut ab urbe abesset milia passuum CC Ci., ipse (sc. Caesar) relegati, non exulis utitur in me nomine O.; prim. relegatus (odposlanec, odslovljenec), non exsul dicor O. (gl. relēgātiō), filium ab hominibus relegare Ci., filium rus Ci., aliquem in exsilium L. poslati, aliquem in insulam T., Vell.

2. metaf. napotiti (napotovati) koga kam, oddaljiti (oddaljevati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): milites reiecti et relegati a ceteris C. ločeni in odcepljeni od drugih, terris gens relegata ultimis Ci. v daljnih deželah stanujoč, bella Lucan., ambitione relegata H. opustivši kaj, izognivši se čemu, brez česa.
b) zavreči, ne vzeti (jemati), odbi(ja)ti, odkloniti (odklanjati), ne spreje(ma)ti, zavrniti (zavračati): Samnitium dona Ci., verba alicuius O.
c) napotiti (napotovati), usmeriti (usmerjati), opozoriti (opozarjati) koga na kaj: ad auctores Plin.
d) kaj na koga, kaj (pre)valiti, zvrniti (zvračati), pripisati (pripisovati) komu kaj, podtakniti (podtikati) komu kaj: rationem rectae honestaeque vitae ad philosophos Q., fortunae invidiam in auctorem Vell.; pass.: interdum culpa in hominem relegatur Q. se zvrne (pade) nazaj na … ; z dat. (komu?) odkazati (odkazovati), izročiti (izročati): ornandi causas tibi relegat Tib.

3. voliti v oporoki, zapustiti: dotem Icti., usum fructuum Icti.

relieve [rilí:v]

1. prehodni glagol
olajšati (pritisk itd.); osvoboditi koga (from od, pred)
vojska osvoboditi, rešiti (mesto) obleganja; pomagati, podpirati (reveže itd.); dati duška (svojim čustvom itd.)
vojska izmenjati, zamenjati (stražo)
figurativno razbremeniti, osvoboditi bremena ali tovora; ugrabiti, s silo vzeti; razrešiti, zamenjati, odstaviti koga (z dolžnosti, iz službe), odpustiti; poudariti, naglasiti, poživiti (with s čim, by s pomočjo)
pomiriti (po)tolažiti

2. neprehodni glagol
ločiti se (from od)
odbijati se (against proti, od)

to relieve distress pomagati v stiski
to relieve nature, to relieve oneself izprazniti si čreva ali mehur, opraviti veliko oziroma malo potrebo
to relieve one's feelings dati duška svojim čustvom, olajšati si dušo (srcé)
to relieve s.o. from a duty (responsibility) oprostiti, razrešiti koga neke dolžnosti (odgovornosti)
to relieve a sentry vojska izmenjati stražo
I was much relieved to see... zelo mi je odleglo, ko sem videl...
I was relieved of my purse olajšali so me za (ukradli so mi) denarnico
he relieved me of my work razbremenil me je pri delu
the dress is relieved by trimming okraski poživljajo obleko
to feel relieved čutiti se olajšanega

re-linquō -ere -līquī -lictum (re in linquere)

I. (z izraženim pomenom predpone re)

1. (za seboj, za sabo) pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati) = ne vzeti (jemati) s seboj (s sabo): Ter., O., Cu., Iust. idr., alterum avexit secum, alterum reliquit Pl., vim auri in Ponto relinquere Ci., ne quem post se hostem relinqueret C., aliquem in Galliā relinquere C., obliti, quid relinquerent, quid secum ferrent L., armis relictis Siciliā decedere N., impedimentis … praesidio sed milia hominum reliquit C.; s predik. acc.: eius pontis custodes principes relinquere N. kot čuvarje; v pass. = zaosta(ja)ti: relinqui paulatim solem cum posterioribus signis Lucr.; o krajih: Cragon, arva O., Britanniam relictam conspexit C.; metaf.: omnes in omni genere eloquentiae procul a se relinquere Q., excusationem aculeos in animo alicuius Ci.; occ. (ob smrti) zapustiti (zapuščati), pustiti (puščati) za seboj (za sabo): filiam Ter., Ci., uxorem gravidam L., aliquem heredem testamento Cu., heredium a patre relictum N., unde efferretur (za pogrebščino), vix reliquit N., pauper a maioribus relictus N.; metaf.: sibi hanc laudem relinquere Ter., rerum memoriam Ci., nomen H., magnam reliquit famam sui N., Sappho sublata desideriam sui reliquit Ci., velut hereditate relictum odium N. podedovano; o pisateljih: Lact. idr., qui illorum temporum historiam reliquerunt N., ibi eum perisse scriptum reliquerunt N., scripta posteris relinquere Q., orationes relinquere Ci., vates ficta reliquerunt O.

2. (kot ostanek) pustiti (puščati): Pl., S., V. idr., nec vas, nec vestimentum Ter., nihil praeter nudum solum Cu., alicui non modo granum nullum, sed ne paleas quidem ex omni fructu relinquere Ci., equitatus partem sibi reliquit C. si je pridržal, je obdržal, pauca aratro iugera relinquere H.; v pass. = osta(ja)ti, preosta(ja)ti, biti: relinquebatur una per Sequanos via C.; metaf.: spes relinquitur C., Ci., N. idr., quis relictus est obiurgandi locus? Ter., deliberandi sibi spatium (čas za premislek) reliquit N., facultatem sui colligendi C., locum alicui rei relinquere C. dati priložnost, pustiti prostora čemu; z odvisnikom: relinquebatur, ut hostibus noceretur C. preostajalo je, bilo je možno, relictum est, ut … contendat Ci. ep.; occ. prepustiti (prepuščati), pripustiti (pripuščati), izročiti (izročati): ceteros veniae vel saevitiae Vitelii reliquit T., hoc ne in opinione quidem cuiusquam relinquo Ci., cadaver canibus dilaniandum reliquisti Ci., habitanda fana apris ali haec porcis comedenda relinquere H., aliquem poenae O., Plin. iun.; z inf.: H., Lucr. idr.

3. (s predik. adj. ali enakovrednim prepozicionalnim določilom) pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati) (v kakem stanju ali položaju): relinquere aliquem insepultum Ci., agros intactos Iust., tabellas vacuas Q., Morinos proficiscens reliquerat pacatos C. pomirjene, v miru, senatores subselliorum partem nudam et inanem reliquerunt Ci., parietes nudos et deformatos relinquere Ci.; metaf.: nihil inexpertum Cu. vse poskusiti, rem incohatam Ci., aras sine ture O., copias sine imperio C., aliquid in medio Ci., Q. nedognano = iniudicatum Q., quos incorruptos Iugurtha reliquerat S., inscriptionem incolumem relinquere Amm. —

II. (z zabrisanim pomenom prepone re)

1. pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati) kaj, ločiti (ločevati) se od česa: nebulonem hunc Gell., domum propinquosque C., locum C., limen V., urbes H.; metaf.: me somnus reliquit Enn., aliquem febris V. ali quartana relinquit H. ali aliquis a quartanā relinquitur Ci. mrzlica pusti koga, mrzlica pri kom pojenja, relinquit aliquem anima N. ali vita Lucr., O. ali (obratno) aliquis relinquit animam Ter. ali vitam V. ((za)pustiti življenje =) izdihniti (dušo), umreti; toda: animus relinquit aliquem O., C. onesvestiti se, izgubiti zavest, ab omni honestate relictus Ci. brez sleherne … ; occ. na cedilu pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati): Pl., Ter. idr., Bactriani Bessum reliquerunt Cu., ab homine tam necessario se esse relictum N., reliquit consulem Ci., signa relinquere L. uskočiti, pobegniti, zbežati, dezertirati, L., relictā non bene parmulā H. odvreči; o ljubimcih: Pl., O., Pr., Tib.

2. metaf. opustiti (opuščati), popustiti (popuščati), zanemariti (zanemarjati), vnemar pustiti (puščati), prezreti (prezirati): rem et causam et utilitatem communem Ci., alias res Pl., omnia Ci., relictis rebus Kom. vnemar pustivši (vse) svoje opravke; tako tudi: omnibus relictis rebus Pl. ali relictis rebus omnibus Ci. ali omnibus rebus relictis C., agrum alternis annis relinquere Varr. pustiti (dati) v prelog, pustiti v puščo (v pušči), pustiti neobdelano, ne obdelati (obdelovati), agrorum et armorum cultum Ci., obsidionem L., bellum Ci., in omni iure civili nequitatem reliquerunt Ci., quod cupide petiit, mature plena reliquit H.; z inf.: mirari multa relinquas Lucr.; occ.
a) v govoru hote izpustiti (izpuščati), zamolč(ev)ati, preskočiti (preskakovati), prikri(va)ti, ne omeniti (omenjati), ne vzeti (jemati) v poštev, ne vključiti (vključevati): hoc loco Domitium non relinquere Ci., comitatum Ci., ut illa omittam Ci., ut terrae motus relinquam Ci., locus a Panaetio non praetermissus, sed consulto relictus Ci. nalašč nedotaknjen, nalašč ne vzet v misel, nalašč ne upoštevan.
b) pustiti neobdelano, ne ukvarjati (pečati) se s čim, ne zanimati (brigati) se za kaj, zanemariti (zanemarjati) kaj: artem inveniendi totam relinquere Ci., relictae possessiones Ci. = relicta -ōrum, n Front. opuščena zemljišča (ker se ne dajo obdelovati), pušče, prelogi, prahe.
c) pustiti (puščati) nekaznovano (nemaščevano, brez kazni), oprostiti (oproščati): iniurias suas Ci., legatum interfectum Ci., tulere ista et reliquere T.
d) pustiti (puščati) na miru (v miru): non illum puto in domo canem reliquisse Petr.

reluá reiáu vt.

1. znova jemati/vzeti, vnovič vzpostavljati/vzpostaviti, obnavljati/obnoviti (stik)

2. spet začeti, znova se lotiti, nadaljevati