Franja

Zadetki iskanja

  • rabioter [-bjɔte] verbe transitif, familier vzeti si ostanek kake stvari; verbe intransitif ustvarjati si majhne, dodatne dobičke

    cette couturière rabiote du tissu à ses clientes ta šivilja jemlje ostanke blaga svojim odjemalkam
  • rasíniti ràsīnīm ekspr. vzeti komu sina, sinove: šta žališ tu prokletu zemlju koja te je rasinila
  • ràskruniti -īm vzeti komu krono: raskruniti kralja
  • ravish [rǽviš] prehodni glagol
    ugrabiti, s silo vzeti, silo narediti, posiliti, oskruniti, onečastiti, osramotiti, spraviti v sramoto (žensko)
    figurativno odtrgati, utrgati, odnesti; navdušiti, prevzeti, očarati

    the mist ravished them from our eyes megla nam jih je vzela iz oči
  • razvŕšiti ràzvr̄šīm
    1. razvršiti, odsekati vrh: razvršiti drvo, stog sijena
    2. vzeti z vrha kopice: razvršiti sijeno
  • rebuter [rəbüte] verbe transitif (gladko) odbiti, zavrniti; ne sprejeti; odvtniti od, zastuditi, zagabiti; vzeti pogum (quelqu'un komu); ostrašiti, navdati z antipatijo

    rebuter les offres odbiti ponudbe
    ce travail rebute to delo je odvratno, zoprno
    se rebuter izgubiti pogum, dati se ostrašiti
    rien ne le rebute nobena stvar mu ne vzame poguma, ga ne ostraši
  • recall2 [rikɔ́:l] prehodni glagol
    nazaj poklicati, odpoklicati (poslanika itd.); preklicati, razveljaviti (sodbo); v spomin (si) poklicati, spomniti (se), zopet oživiti (čustva), poklicati v življenje; nazaj vzeti (darilo)

    until recalled do preklica
    to recall s.o.'s attention to sth. zopet obrniti komu pozornost na kaj
    to recall to life zopet oživiti
    to recall the past poklicati si preteklost v spomin
    to recall s.o. to his duty spomniti koga na njegovo dolžnost
  • re-ceptō -āre -āvī -ātum (frequ. k recipere)

    1. hitro vzeti (jemati) nazaj
    a) trans. močno potegniti (potegovati, potezati) nazaj: hastam receptat V.
    b) refl. se receptare hitro jo popihati, hitro jo potegniti (nazaj), hitro zbežati, hitro jo pobrisati, hitro se umakniti: recipere se in tectum Ter.; pesn. metaf. (o neživih subj.): Saturni sese quo stella receptet V. se obrne nazaj, qua multā litus se valle receptat Pers. koder se obala umika (nazaj) v številne zalivčke.

    2. nazaj spreje(ma)ti, zopet (spet) spreje(ma)ti: quod missum est ex aetheris oris Lucr., corpus (sc. convalescens) paulatim redit in sensus animamque receptat Lucr., placido natura receptat cuncta sinu Lucan.

    3. pogosto, večkrat, ponovno vzeti (jemati) spreje(ma)ti k sebi, da(ja)ti zavetje, (po)nuditi zavetje: filium ad se Ter., mercatores L., eodem subsidio obaerati adversum creditores receptabantur T.
  • recess2 [risés] prehodni glagol
    izdolbsti, poglobiti; postaviti (hišo) v jamo, v vdolbino; potisniti nazaj; odriniti, skriti, umakniti dlje od ceste
    neprehodni glagol
    ameriško, pogovorno iti na počitnice, vzeti si odmor; odgoditi se, preložiti se
  • reck [rek]

    1. prehodni glagol
    uvaževati, vzeti v obzir, upoštevati; brigati se za, skrbeti za, ozirati se na, paziti na, računati z

    2. neprehodni glagol
    misliti (of o)
    vedeti (of za kaj, o čem)
    retorika & poetično (le v vprašalnih in nikalnih stavkih) brigati se za, jemati v mar, mar biti, marati (of za kaj)
    kesati se

    it recks me not whether... ne briga me, ali (če)...
    little recks he that... malo mu je mar, da...
    of him she recks not on ji je malo mar
    not to reck danger ne se meniti za nevarnost
  • recoger [g/j] zopet vzeti, (s)prejeti; prijeti, ujeti; zbrati, skupaj znesti; zožiti; pobrati, shraniti; zavetje nuditi; zapreti (blazneža); spodrecati

    recoger el aliento sapo zadržati
    recoger cartas pobrati pisma (iz nabiralnika)
    recoger los frutos pobrati poljske sadeže
    recoger informes (sobre) zbirati podatke (o), poizvedovati (o)
    recoger velas uiti, pobrati jo
    de ello recojo que... iz tega sklepam, da ...
    recogerse skrčiti se, uskočiti se; omejiti se; rešiti se; spat iti, leči; iti v samoto
    recogerse temprano zgodaj spat iti
    ¿a qué hora se recoge V.? kdaj hodite spat?
  • recognize [rékəgnaiz]

    1. prehodni glagol
    spoznati, prepoznati, identificirati; ceniti (koga); priznati kaj (as kot, that da)
    zavedati se, (jasno) spoznati, uvideti; biti hvaležen, nagraditi; dopuščati; vzeti (kaj) na znanje; pozdraviti, s pozdravom izraziti prepoznanje
    ameriško dati besedo govorniku

    2. neprehodni glagol
    pred sodiščem se pismeno obvezati (in za)

    to recognize an old acquaintance prepoznati (pozdraviti) starega znanca
    to recognize a claim priznati zahtevo (pravico)
    to recognize s.o. to be first priznati koga za prvega (among med)
    to recognize defeat priznati (svoj) poraz
    to recognize s.o. as the lawful heir priznati koga za zakonitega dediča
    I did not recognize I was lost till... nisem se zavedel, da sem izgubljen, dokler ne...
    I recognized that I was wrong priznal sem, da nimam prav
    the Browns no longer recognize the Smiths Brownovi niso več prijatelji s Smithovimi
  • re-colligō (reconligo) -ere -collēgī -collēctum (re in colligere) zopet (znova) zbrati (zbirati), zopet (znova) k sebi vzeti (jemati), zopet pobrati (pobirati), dvigniti (dvigovati), prije(ma)ti, spreje(ma)ti: ova Col., r. ignes sparsos Lucan., stolam Plin. iun., multitudinem, captivos Iust., gladium, parvulum expositum Iust.; klas. le metaf.: vires Sen. ph., sparsa Sen. ph., actionem Plin. iun. na pamet zapisati, senectus primos annos recolligit O. se pomladi, postane zopet mlada, quin animum firmas teque ipsa recolligis O. zopet se osrčiti; sicer se recolligere tudi = zopet si opomoči, znova okrevati: Plin., animum alicuius recolligere Ci. ep. pomiriti, spraviti, pobotati, zbogati koga.
  • recoltá -éz vt.

    1. pobirati, pobrati, (po)grabiti, (po)žeti

    2. zbirati zbrati

    3. med. jemati/vzeti (vzorec)
  • re-condūco -ere -dūxī -ductum (re in condūcere)

    1. zopet (znova, spet) najeti, zopet (znova, spet) vzeti v zakup (najem): reconduxisse videbitur Ulp. (Dig.).

    2. proti odškodnini spreje(ma)ti, (pre)vzeti (jemati, prevzemati) v oskrbo: civitatum vicinarum copias Ps.-Q. za plačilo voziti, prevzeti prevažanje česa, notum est ab eodem Charmide unum aegrum ex provincialibus HS ducentis reconductum Plin.
  • recordor -ārī -ātus sum (re in cor)

    1. predočiti (predočati) si kaj na osnovi spomina = pomniti kaj, spomniti (spominjati) se, domisliti (domišljati) se, biti pomljiv, v spomin si priklicati (priklicevati) kaj, ne pozabiti (pozabljati) na kaj; abs.: recordari rursus in cor revocare est Varr., vobiscum ipsi recordamini Ci., reminisci et recordari Ci., ut recordor Ci., si recordari volumus Ci.; z obj. v acc.: Ap. idr., id Pl., belli casus C., tempus illud Ci., maiorum diligentiam Ci., externa lubentius … quam domestica Ci., vitam et naturam Ci., amissos Aus.; po skladu glag. memini tudi z gen.: recordemini illius L., Metelli Ci., flagitiorum suorum Ci., huius meriti in me Ci.; z inf. oz. ACI: Ci., L., O.; z de in abl.: velim scire, ecquid de te recordere Ci., de suis liberis aut parentibus recordari Ci., de ceteris Ci.; dopolnitev z odvisnim vprašalnim stavkom: Plin. idr., recordari, quae fuerit celeritas reditūs Ci., non recordor, unde ceciderim, sed unde surrexerim Ci., denique recordari debere, quā felicitate omnes incolumes essent transportati C.; dopolnitev s stavkom s quod in cj.: recordatus, quod (da) nihil cuiquam toto die praestitisset Suet.; dopolnitev z ACI: recordari hoc genus poenae … esse usurpatum Ci., eadem se perpessos esse C., Teucros a sanguine Teucri ducere principium O., primo Punico bello classibus certatum (sc. esse) L.

    2. pesn. pomisliti (pomišljati) na kaj, vzeti (jemati) si kaj k srcu: quae sum passura, recordor O., omnium captivitatem et miserrimam servitutem Iust.
  • recuperō (reciperō) -āre -āvī -ātum (recipere)

    1. zopet (znova, spet) dobi(va)ti nazaj, zopet (znova, spet) (nazaj) (si) pridobi(va)ti, nazaj vzeti (jemati): Cu., Iust. idr., per eos amissa posse recuperari V., patrimonium amissise et recuperasse N., Piraeum L., urbem L. zopet osvojiti, rem publicam Ci. premoč (nadoblast) v državi, obsides Ci., C., usum togae Suet. togo zopet vzeti (nositi), pacem S., Pelopidam N. zopet osvoboditi, adulescentulos N. zopet pridobiti zase (na svojo stran), voluntatem Ci. naklonjenost, gratiam Suet., T.

    2. refl. se quiete recuperare zopet (znova, spet) si opomoči: Varr.; enako tudi med.: radices arborum reciperantur Vitr. se odpočijejo, se okrepijo.
  • red-hibeō -ēre -uī -itum (re in habēre)

    1. (po)vrniti ((po)vračati): alicui viaticum Pl., sumptūs Cod. I. tožbene (sodne) stroške.

    2. kot trgovski t.t. kupljeno stvar radi kake pomanjkljivosti ali najdene poškodbe
    a) (o kupcu) vrniti (vračati), nazaj dati (dajati): Icti. idr., aedes Pl., nisi vitia dixeris, redhibeatur mancipium iure civili Ci. se sme suženj dati nazaj, se sme suženj vrniti, eunuchum quasi morbosum Gell.
    b) (o prodajalcu) nazaj vzeti: ancillam Pl.
  • red-imō -ere -ēmī -ēmptum (-ēmtum) (red + emō)

    1. nazaj (zopet, spet) kupiti, odkupiti: non minoris, quam emit, Antonius redimet Ci., hasce (sc. aedes) emi mihi … illi redemi russum (= rursum) Pl., domum, fundum Ci.; occ. odkupiti (odkupovati), oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati): captivos Cu., Eutr., captivos ab hostibus redimere Corn., amicum a piratis Sen. ph., captos e servitute Ci., adest Phylarchus Haluntinus, qui … oppressus a praedonibus et captus est Ci., se a Gallis auro L.; metaf. odkupiti = rešiti, odvrniti (odvračati): eum suo sanguine ab Acheronte redimere N., vitam omnium civium quinque hominum poenā redemi Ci., nec te pugnantem tua forma redemit O., mea mors redimenda tuā est O., fratrem alterna morte redimere V., metum virgarum navarchus nobilissumae civitatis pretio redemit Ci., corpus (sc. aegrum a morbo) redimere O., verba sua redimere Sen. ph. izpolniti (držati) svojo besedo (obljubo); od tod tudi = poravna(va)ti: litem Ci. svojo pravdo končati s poravnavo, poravnati (pogoditi) se s kom, vitia virtutibus Sen. ph. ali culpam Plancus ap. Ci. ep. (zopet) poravnati.

    2. kupiti (kupovati): necessaria ad cultum redimere L., vitam alicuius pretio Ci., pacem annuo tributo Cu. ali obsidibus C. ali parte fructuum Ci., largitione redemit militum voluntatem C., auro ius sepulcri O., servilibus ministeriis militare otium redimebant T.; occ. v zakup vzeti (jemati), v najem vzeti (jemati), naje(ma)ti, zakupiti, prevzeti kako opravilo proti odškodnini: vectigalia parvo pretio C., portoria C., decumas Ci., insulam Icti., redimunt pretio sepeliendi potestatem Ci., picarias de censoribus Ci., navem fabricandam Icti., redimendi et conducendi ius L.; od tod metaf.: auditores conducti et redempti Plin. iun., plausor redemptus Petr.
  • re-engage [ri:ingéidž] prehodni glagol
    vzeti zopet v službo, zopet angažirati; zopet obvezati