Franja

vŕv corde ženski spol , (močna) câble moški spol , (mornarica) cordage moški spol

jeklena vrv câble en acier
konopna vrv corde (ali cordage) de chanvre
merilna vrv chaîne ženski spol (ali corde) d'arpenteur, cordeau moški spol
plezalna vrv corde d'alpinisme, (gimnastika) corde lisse
sidrna vrv câble d'ancrage, hauban moški spol (tudi jamborska)
skakalna vrv corde à sauter
vlačilna vrv câble de remorquage (ali de remorque), remorque ženski spol, (mornarica) câble (ali corde) de halage
žična vrv câble en fils métalliques
na vrv navezati attacher avec une corde, (alpinizem) encorder
po vrvi spustiti descendre quelqu'un, quelque chose à la corde
z vrvjo vleči (čoln) touer
po vrvi hoditi marcher sur la corde raide

Wurm, der, (-/e/s, Würmer) črv; Kind: črviček; Agronomie und Gartenbau ogorčica; Medizin glista; Würmer haben Medizin imeti gliste; der Wurm des Gewissens črv vesti; Würmer aus der Nase ziehen figurativ vleči črve iz nosu; da sitzt der Wurm drin figurativ tu nekaj ni v redu

za² prep.

I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno

II. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor

3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio

4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza

8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto

11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie

12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo

15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo

III. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola

2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato

4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina

za predl.
1. în timpul
2. în spate
□ za hišo în spatele casei
3. după
□ za vrati după uşă
□ dan za dnem zi de/după zi
4. pentru
□ za mamo pentru mama
5. de
□ vleči za lase a trage de păr
□ za prodajo de vânzare

zavléči (-vléčem)

A) perf. ➞ vleči

1. tirare; trascinare:
zavleči deblo do ceste trascinare il tronco fino alla strada

2. ekst. portare:
zavleči koga v pogubo portare qcn. alla rovina

3. protrarre, prolungare:
zavleči študij za eno leto prolungare gli studi di un anno

4. strascicare (un suono)

5. nareč. agr. coprire le sementi erpicando
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zavleči ustnice v nasmeh distendere le labbra in un sorriso

B) zavléči se (-vléčem se) perf. refl.

1. trascinarsi:
medved se čez zimo zavleče v brlog durante l'inverno l'orso si ritira nella sua tana

2. protrarsi, prolungarsi:
dela so se zavlekla za celo leto i lavori si protrassero per un anno intero

3. coprirsi:
nebo se je zavleklo z oblaki il cielo si coprì di nuvole

Zitrone, die, (-, -n) limona; heiße Zitrone vroča limonada; jemanden ausquetschen/auspressen wie eine Zitrone ožeti (koga); vsiljivo vleči iz (koga)

Zug, der, (-/e/s, Züge)

1. poteg (tudi Physik, Technik, Musik, figurativ); Kraft: nateg; bei Öfen: vlek

2. bei Brettspielen, im Gesicht: poteza

3. beim Trinken: požirek, srk; Sport gib

4. (Reise, Fahrt) potovanje, pohod; (Instanzenzug) pot

5. (Umzug) sprevod, kolona; der Gänse usw.: jata

6. Geographie (Gebirge) veriga

7. Eisenbahn vlak

8. Physik bei Wellen: niz; (Spektralzug) črta;

9. Medizin bei Knochenbrüchen: natega

10. Heerwesen, Militär vod

11. bei Gewehren: ris, brazda

12. (Luftzug) prepih Zug ausüben/einen guten Zug haben Technik vleči; einen Zug abgeben Schach: kuvertirati potezo; einen Zug ins Lächerliche/Maßlose haben biti rahlo smešen/nezmeren;
am: am Zuge sein biti na potezi ( tudi figurativ );
in: im Zuge von v teku (česa); im (schönsten) Zug v razmahu; in einem Zug Sport z enim gibom, trinken: na dušek, zeichnen: z eno potezo, figurativ v isti sapi; in vollen Zügen genießen: s polnimi pljuči; in den letzten Zügen v zadnjih vzdihljajih; in großen Zügen darstellen usw.: v grobih črtah; im falschen Zug sitzen sedeti na napačnem vlaku ( tudi figurativ );
um: Zug um Zug poteza za potezo, figurativ hitro;
vor: sich vor den Zug werfen iti pod vlak;
zu: zum Zuge kommen priti na potezo

zvleč|i [é] (-em) schleppen, zerren, za seboj: schleifen, ➞ → vleči; (ven hinausschleppen, hinauszerren, dol herunterzerren, herunterschleppen …); figurativno v kino, na sestanek: schleppen, zu (etwas) bringen

žep¹ [ê] moški spol (-a …) die Tasche (hlačni Hosentasche, notranji Innentasche, plašča/plaščni Manteltasche, prsni Brusttasche, zgibani Falztasche, zunanji Außentasche, na jopiču/suknjiču Jackentasche, na krilu Rocktasche, na telovniku Westentasche)
vsebina žepa/žepov der Tascheninhalt
poznati kot svoj lastni žep (etwas) wie seine eigene Tasche kennen
izprazniti žepe die Taschen leeren
napolniti si žepe die Taschen füllen, nabasati: sich die Taschen [vollstopfen] voll stopfen
dati/vtakniti v žep einstecken, komu drugemu: zustecken
globoko poseči v žep tief in die Tasche greifen
vtakniti v žep einstreichen, in die Tasche stecken (tudi figurativno)
iz žepa aus der Tasche
plačati iz lastnega žepa aus der eigenen Tasche bezahlen
zvabiti/vleči denar iz žepa komu (jemandem) das Geld aus der Tasche locken/ziehen
v žepu in der Tasche
imeti v žepu in der Tasche haben (tudi figurativno)
delati za svoj žep in die eigene Tasche wirtschaften

žréb lot

z žrébom by lot
žréb ga je določil the lot fell upon him
žréb odloči the draw decides
žréb naj odloči med nama! let us draw lots!
vleči, vreči žréb za... to draw, to cast lots for...

žréb suerte f

izbrati z žrebom elegir por suerte
odločiti z žrebom echar a suertes
vleči žreb sacar por suerte

(ἄλοξ), οκος, ἡ [Et. iz ἄϜλακ-ς, sor. obl. αὖλαξ, slov. vlečem, vleči iz velk-ti, kor. velq] poet. brazda, (obsejano) polje; πατρῷαι ἄλοκες očetova zakonska postelja (drugi: očetova polja S. O. R. 1211).

ἕλκω [Et. kor. selq, lat. sulcus; sor. kor. welq, slov. vleči, vlekel. – fut. ἕλξω, aor. εἵλκυσα, pf. εἵλκῠκα, -υσμαι, aor. pass. εἱλκύσθην; ep. praes. inf. ἑλκέμεν(αι), impf. ἕλκε, ion. pf. pass. ἕλκυσμαι, ep. praes. ἑλκέω, fut. ἑλκήσω, aor. ἥλκησα] I. act. 1. trans. a) potegnem, izderem ξίφος NT, vlečem, vlačim τί, τινά, νεκρὸν ποδός mrtveca za nogo; βίᾳ delam silo, trpinčim, mučim; b) vlečem za seboj ali k sebi, srkam; c) napenjam νευράς, τόξα; privabim, pričaram, ἴυγγα ἐπί τινι pričaram k sebi ljubimca; pren. vabim, mikam ἐπί τι; d) potegnem proč (doli), odganjam, νῆας εἰς ἅλα potegnem ladje v morje, τινὰ ἀπὸ τοῦ βήματος pahnem z govorniškega odra; e) potegnem kvišku, ἱστία razpenjam, τάλαντα potegnem tehtnico kvišku = tehtam, tudi intr. z acc. teže τρίτον ἡμιτάλαντον; f) pulim (lase), rujem, (raz)trgam; g) πλίνθους delam opeko, προφάσεις zvijam se, izgovarjam se. 2. intr. zavlačujem se, σύστασις boj se vleče. II. med. 1. vlačim svoje, ξίφος potegnem si (svoj) meč, τόξον napenjam si lok, χαίτας pulim si lase. 2. vlečem k sebi, grabim si, δίφρον πυρὸς ἀσσοτέρω potegnem svoj stol bliže k ognju.

взатяжку ;
курить в. vleči vase dim pri kajenju, inhalirati

волоком ;
тащить лодку в. vleči ladjo po tleh

завёртка f zavijanje (v papir); ovoj;
храпеть во все носовые завёртки (šalj.) na glas smrčati, dreto vleči

засквозить postati prosojen, zasvetiti se skozi kaj;
засквозило začelo je vleči, nastal je prepih

затягиваться, затягнуться zavlačevati se, zavleči se; obotavljati se;
з. папиросой vleči dim vase (iz cigarete);
з. дымом zagrinjati se v dim

издеваться
над кем rogati se komu, zasmehovati, posmehovati se, norčevati se iz koga; za norca imeti koga, zbadati koga, vleči koga

наставлять, наставить

1. nastavljati, (na)staviti; doda(ja)ti;
н. pога biti nezvesta možu;
н. ухо na ušesa vleči, prisluškovati;
н. рукави podaljšati rokave;

2. poučevati, poučiti;
н. кого на путь добродетели pripeljati koga na pot kreposti;
н. на доброе napeljevati k dobremu;
наставь меня на ум! svetuj mi, kaj naj storim!