Franja

zapásti (zastavek, zalog) to be forfeited; (menica) to mature, to become due, to be payable; (poteči) to expire

sneg je visoko zapadel there has been a heavy snowfall
zapásti v letargijo to fall into a lethargy (ali a torpor), to become lethargic
zapásti globi to incur a fine

zaprt (-a, -o)

1. (ne odprt) geschlossen, verschlossen, abgeschlossen; ovratnik: geschlossen (visoko hochgeschlossen); tehnika gedeckt, (v okrovu) gekapselt; (neprehoden) verlegt; (sklenjen) geschlossen; obrat, tovarna: stillgelegt
v zaprtem položaju in geschlossenem Zustand

2. (v zaporu) eingesperrt, in Haft, unter [Schloß] Schloss und Riegel

3. prebavno: medicina verstopft, hartleibig

4. matematika množica: abgeschlossen
zaprt interval abgeschlossenes Intervall
|
biti zaprt vrata, okno: [zusein] zu sein, geschlossen sein …, v šoli: nachsitzen, v zaporu: einsitzen
ostati zaprt vrata ipd.: zubleiben
držati/imeti zaprto geschlossen halten

zastáva¹ bandera f ; enseña f ; (državna) pabellón m nacional ; (na ladji) pabellón m ; (konjeniška) estandarte m ; (cerkvena) pendón m , guión m , estandarte m

piratska zastava bandera negra
zastava na pol droga bandera a media asta
žalna zastava bandera enlutada
rdeča zastava bandera roja
zastava ob nesreči, nevarnosti bandera de socorro
z razvitimi zastavami a banderas desplegadas
prisega zastavi juramento m de la bandera
dvigniti, izobesiti zastavo izar, (na ladji enarbolar) la bandera
okrasiti z zastavami abanderar; engalanar con banderas, (ladjo) empavesar
visoko držati zastavo mantener en alto el pabellón
sneti, spustiti zastavo abatir el pabellón
pluti pod špansko zastavo navegar bajo pabellón español

zastavljen¹ (-a, -o) pot: verstellt; cilj: gesteckt (visoko [hochgesteckt] hoch gesteckt)

zlésti (zlézem) perf. ➞ lesti

1. strisciare, andar strisciando; nascondersi:
kača je zlezla na skalo il serpente raggiunse strisciando il masso

2. andare lentamente, faticosamente; calarsi, scendere; arrampicarsi:
zlesti v vodo calarsi in acqua
zlesti na drevo arrampicarsi sull'albero

3. scivolare:
očala so mu zlezla na nos gli occhiali gli sono scivolati sul naso

4. pren. (izleči se) uscire:
iz bube zleze metulj la farfalla esce dalla crisalide
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. fant jim je zlezel v srce presero a voler bene al ragazzo
pren. zlesti na kup crollare (di edificio fatiscente)
zlesti v glavo, v lase, v noge dare alla testa, tagliare le gambe, ubriacare
zlesti v kosti prender paura, impaurirsi
pog. šol. komaj zlesti superare a malapena la classe
zlesti skupaj appesantirsi (di palpebre)
veke so mu zlezle skupaj in je zadremal le palpebre gli si appesantirono e si appisolò
pog. zlesti skupaj svenire
od strahu je zlezla skupaj dalla paura svenne
zlesti iz plenic maturare, farsi adulto, esperto
zlesti iz postelje alzarsi
zlesti iz težav superare le difficoltà
zlesti na zeleno vejo riprendersi (materialmente)
znati zlesti pod kožo saper scrivere, essere un ottimo conoscitore della natura umana (di scrittore)
zgodaj zlesti pod odejo andare a letto con le galline
zlesti v dolgove ingolfarsi, sprofondare nei debiti
zlesti v dve gube ingobbirsi
zlesti v hlače, v škornje vestirsi, calzare gli stivali
visoko zlesti v družbi, v službi acquisire un'alta posizione sociale, raggiungere alte cariche, alti incarichi

zrâk air moški spol

na svežem zraku en plein air, au grand air
pakvarjen, zatohel, slab zrak air vicié
svež zrak air frais
gorski, planinski zrak air des montagnes
višinski zrak air en altitude
morski zrak air marin (ali de la mer)
stisnjeni zrak air comprimé
tekoč zrak air liquide
iti na zrak prendre l'air (ali le frais)
pognati v zrak faire sauter, dynamiter
nekaj je v zraku (figurativno) il y a quelque chose dans l'air (ali quelque chose qui se prépare)
zrak je čist (figurativno) (nevarnost je minila) il n'y a rien à craindre, il n'y a pas de danger, rien à l'horizon!, familiarno on peut y aller
stvar še visi v zraku l'affaire est encore en suspens
v zrak gledati regarder en l'air
zleteti v zrak (eksplodirati) sauter
plavati visoko v zraku planer haut dans les airs
živeti od zraka (figurativno) vivre de l'air du temps

ἄκρος 3 (ἀκίς) I. adj. 1. skrajni, vnanji, vrhnji, najvišji, rtast, šiljast; ἄκρῳ Ὀλύμπῳ na najvišjem vrhu Olimpa; ἐπ' ἄκρων ὁδοιπορέω stopam po prstih, šopirim se, ὕδωρ površje vode; ἐπ' ἄκρῳ ῥυμῷ na koncu ojes, ἄκρη πόλις gorenji del mesta, μυελός osrčje; χείρ, πόδες, δάκτυλοι konec roke, prsti; sup. ἀκρότατος prav na vrhu. 2. pozen, νύξ; opolnoči ἄκρας νυκτός. 3. vzvišen, odličen, izvrsten, vrl (μάντις, τοξότης itd.), τὰ πολέμια vrl vojak, ψυχὴν οὐκ ἄκρος ne posebno hraber; ἄκρος γίγνομαι odlikujem se, hrabro se držim. II. subst. τὸ ἄκρον vrh, vršec, glava, rob, površje, nos, rt, breg; skrajno krilo bojnega reda; NT ἀπ' ἄκρου γῆς ἕως ἄκρου οὐρανοῦ od kraja do kraja sveta. – adv. ἄκρον, ἄκρα zgoraj, ἀκρότατον zelo visoko.

ἀμφι-βαίνω ep. poet. 1. hodim, pohajam okrog česa; ščitim, branim, varujem, ἠέλιος οὐρανὸν ἀμφιβεβήκει solnce je stalo visoko na nebu, sredi neba. 2. a) obdajam, obkoljujem, zakrivam (νεφέλη); σὲ πόνος φρένας ἀμφιβέβηκεν prevzema, napolnjuje tvojo dušo; b) branim, ščitim, varujem.

ἀνα-τείνω I. act. 1. trans. a) vzdigujem, iztegujem kvišku, dvigam (roko pri molitvi itd.); b) raztegujem, razširjam τὸ κέρας. 2. intr. segam, molim kvišku, razprostiram se do ὄρος, dvigam se proti. II. med. vzdigujem visoko, potegnem μάχαιραν; pretim τινί. III. pass. ἀετὸς ἀνατεταμένος orel z razprostrtimi perotmi (krili).

ἄρδην adv. (αἴρω) 1. kvišku, visoko. 2. temeljito, popolnoma; πάντες ἄρδην vsi skupaj.

ἐκ-χώννῡμι [pf. pass. ἐκκέχωσμαι, aor. ἐξεχώσθη] ion. dvignem s tem, da nasujem, πόλιν visoko nasujem; o reki: zablatim.

ἐπι-κάρσιος 3 (κάρ) ep. ion. 1. (z glavo) naprej nagnjen (o ladjah, katerim valovi in veter zadnji krn visoko dvignejo). 2. ion. poprečen, počezen, poprek na kaj τινός; ὁδός prečna pot.

ἐπι-φέρω [aor. ἐπήνεγκα, ion. ἐπένεικα] ἐπι-φορέω I. act. 1. do-, prinašam, dovajam komu kaj γῆν, τὸ ἐναντίον τινί, σουδάρια ἐπί τινα pokladam na NT, ψῆφον glasujem za; pos. prinašam (bogovom ali umrlim) darila, daritve, στέφανον τῷ νεκρῷ polagam na. 2. nosim na koga ali proti komu, αἰτίαν zvračam na koga krivdo, očitam krivdo NT, τὴν ὀργήν jezim se NT, κρίσιν izrečem sodbo NT, χεῖράς τινι položim roko na, grdo ravnam, napadem, Ἄρηα, πόλεμόν τινι vzdignem se z vojsko nad koga, začnem vojno s kom, ὅπλα τινί zgrabim za orožje proti komu, napadem z orožjem, ὑπερβολήν pomnožujem, δουλείαν, ἐλευθερίαν prinašam komu sužnost, svobodo. 3. očitam, pripisujem komu kaj τί τινι, μωρίην, μανίην τινί smatram za neumnega, ὀργάς τινι izkazujem svojo naklonjenost, ustrezam komu, ψόγον karam, grajam. II. med. prinašam s seboj. III. pass. 1. a) drevim, pridrevim, navalim, planem nad τινί, θάλαττα morje se visoko dviga; b) pren. napadem z besedami, sramotim, zmerjam τινί. 2. pridem pozneje, sledim, τὰ ἐπιφερόμενα bodočnost, preteča nevarnost.

κρεμά-ννῡμι [Et. nem. Rahmen (got. hramjan, križati). – Obl. fut. κρεμῶ, ᾷς, aor. ἐκρέμασα; ep. fut. κρεμόω; pass. κρέμαμαι, impf. ἐκρεμάμην, 2 sg. ep. ἐκρέμω, aor. pass. ἐκρεμάσθην]. 1. act. pustim, da visi, dam obesiti, obesim τί, τινά; na kaj ἔκ τινος, πρός τι, ἐπί τι, ἐπί τινος na čem. 2. intr. pass. obesim se, visim, ὑψόθεν visoko, v višini, v zraku, ἐκ τῶν ὤμων slonim na ramah, ὄρος κρέμαται ὑπὲρ ποταμοῦ gora visi nad reko.

μετ-έωρος 2, ep. μετ-ήορος 2 [Et. μετά + ἄϝορος, gl. ἀείρω] 1. kvišku dvignjen, v zraku (viseč), visoko (v zraku), nad zemljo, na nebu, na širokem morju (Arrian tudi: v sredi pristanišča); zelo narastel ποταμός, μετεώρους ἐξεκόμισαν τὰς ἁμάξας dvignili so vozove kvišku in jih (tako) izvlekli. 2. pren. a) omahljiv, negotov, dvomljiv; b) v napetem pričakovanju, napet, razvnet, razburjen, v nevarnosti. 3. subst. τὰ μετέωρα visoko ležeči kraji (višine), nadzemske stvari, pojavi na nebu, nebesne prikazni; ἀπὸ τοῦ μετεώρου od zgoraj doli.

ὄχθη, ἡ ὄχθος, ὁ strm rob, (strm) breg reke, visoko obrežje, višava, breg, hrib, grič.

προ-άγω in med. (gl. ἄγω) I. trans. 1. naprej iz-, popeljem, vodim, ženem; dalje tiram, podim, odvedem, spravim, ὁ χρόνος προῆγεν αὐτόν čas ga je spravil naprej, postal je starejši. 2. pren. a) pripravljam, na-, priganjam koga do česa, izpodbujam, nagovarjam koga k čemu; zavajam, zapeljujem v kaj ἐπί τι, εἴς τι, κινδυνεύειν, εἰς γέλωτα spravljam v smeh, εἰς πράγματα v nevarnosti, φόβον poskusim strašilo; pass. vdam se čemu, εἰς φιλοποσίαν pijančevanju; b) pomikam naprej τὸ στράτευμα, povišujem, povzdigujem, εἰς τοῦτο προηγμένα τὰ πράγματα tako daleč je prišlo z državo, ἐς τοῦτό σφεα προηγάγοντο tako visoko so svojo moč povzdignili. II. intr. grem, hodim, pomikam se naprej, hodim spredaj pred kom τινά, τί NT; napredujem, grem predaleč; pt. προάγων prejšnji προφητεῖαιNT.

τέγεος 3 ep. trdno (dobro) pokrit, z visoko streho.

τρι-κῡμία, ἡ (κῦμα) poet. velik val, zaplet treh valov, visoko kipeč val, morsko kipenje, pljuskanje valov.

ὑπερ-αιωρέομαι pass. ion. molim iznad česa, visim visoko nad čim; pokažem se (prijadram) nasproti kakemu kraju τινός.