Franja

ἰλλάς, άδος (ἴλλώ) ep. zanka, vrv.

ἱμᾱ́ς, άντος, ὁ [Et. kor. sāi, si, lat. saeta, ščetina, nem. Saite, strslov. sětь, vrvica, konopec. – dat. pl. ἱμᾶσι in ἱμάντεσσι] jermen; pl. jermenje, vajeti, vojke, uzde; vrv, konopec; jermen pri postelji (ki je držal posteljnino), bič NT; jermen na čevljih, pri čeladi, pri vratih, pri svedru, jermenje rokoborcev; Afroditin pas.

καλῴδιον, τό mala vrv, vrvica na jadrnici.

κάλως, ω, ion. in ep. κάλος, ὁ [Et. sor. κάλαθος košara, κλώθω presti] vrv; pl. jadrne vrvi, πάντα κάλων ἐκτείνω razpnem vsa jadra (= napnem vse moči ali vse žile); ἀπὸ κάλω παραπλέω ἔς τι peljem se kam na vrvi ob obali.

κάμηλος, ὁ, ἡ [Et. semit. izvora] 1. kamela, velblod; ἡ κάμηλος čreda velblodov (gl. ἡ ἵππος). 2. NT sidrna vrv.

κανών¹, όνος, ὁ [Et. od κάννα] 1. trst, palica, prečka. 2. ročaj, držaj (pri ščitu) κανόνες. 3. cev(ka), navijak, snovalnica. 4. ravnilo. 5. merilo, merilna vrv; pren. vzorec, predpis, pravilo, vodilo. 6. okraj NT.

λίνον, τό [Et. slov. lan (strslov. lьnъ), lat. linum, odtod nem. Lein] 1. lan, predivo. 2. vse, kar se nareja iz prediva: a) preja, nit, vrv, odična vrvica; pren. nit življenja; b) ribarska mreža; c) platno, platnena obleka, preproga, jadro. 3. stenj NT.

νευρά, ἡ, ion. -ρή in νεῦρον, τό [Et. iz snēurom, slov, snujem, snovati, nem. Schnur (stvn. snuor). – ep. gen. dat. νευρῆφι] 1. kita, suha žila, napetost, moč. 2. vrv, motvoz, vrvica (s katero je bila ost pritrjena na koncu puščice). 3. tetiva.

ὁλκός, ὁ (ἕλκω) 1. jermen, uzda, vrv. 2. a) brazda, tir za ladjo; b) ladjedelnica; c) valjar, vzdigalo, stroj, s katerim so dvigali ladje iz vode na suho.

ὅπλον, τό [Et. iz sop-lo-m, sor. ἕπω], nav. v pl, oprava, priprava 1. orodje (pos. kovaško). 2. ladijna oprava, oprema, vrvje na ladji; sploh: vrv. 3. a) bojna oprava, orožje; pos. težko orožje (oklep in ščit); τίθεμαι ὅπλα: α.) položim orožje; β.) utaborim se, ustavim se; γ.) postavim se (stopim) v bojni red; b) pren. oboroženi vojaki, oboroženci; pos. težkooboroženci, hopliti, ἐξέτασιν ποιοῦμαι ὅπλων pregledujem hoplite; c) orožni prostor, tabor, straža, πρὸ τῶν ὅπλων pred taborom, ἀπὸ τῶν ὅπλων daleč od tabora.

πεῖραρ², ατος, τό vrv, povodec, vojka, vajet; νίκης πείρατ' ἔχονται ἐν ἀθανάτοισιν θεοῖσι vajeti t. j. odločitev zmage je v božjih rokah; τοὶ δ' ἔριδος καὶ πολέμοιο πεῖραρ ἐπαλλάξαντες ἐπ' ἀμφοτέροισι τάνυσσαν izmenoma so potegnili vajete vojne zdaj na eno, zdaj na drugo stran, tako da so se ti bojevali s premenljivo srečo = zapletli so oba dela v trajen boj (gl. ἐπαλλάσσω); pren. zanka, zadrga ὀλέθρου, ὀϊζύος (= poguba, beda).

πεῖσμα, ατος, τό [Et. iz πενθ-σμα, idevr. bhendh-, nem. binden, Band] vrv, konopec.

πούς, ποδός, ὁ [Et. idevr. ped, lat. pes, pedis; nem. Fuß (got. fōtus); sor. slov. pod, Boden, peš, pehota. – Obl. dat. pl. ποσί, ep. ποσσί, πόδεσσι; gen. dat. du. ποδοῖν, ποδοῖιν]. 1. a) noga, kopito, parkelj, krempelj Od. 15, 526; ξύλινος lesena noga, ἐς πόδας ἐκ κεφαλῆς, ἐκ κεφαλῆς ἐς πόδας ἄκρους od nog ali pet do glave; πόδα ἔχω ἔξω κλαυμάτων živim brez nesreče, odnesem zdravo kožo, ἐξ ἑνὸς ποδός na eni sami nogi, ἀφ' ἡσύχου ποδός vsled boječega nastopa (vsled bojazljivosti); v tihi samoti (živeč); b) meton. korak, hod, tek, dirjanje ποσσὶ ἐρίζω, νικῶ, ὡς ποδῶν ἔχει (τάχιστα) kar najhitreje, kakor hitro je mogoče; c) zveze s predlogi: ἐν ποσί pred nogami, blizu, τὰ ἐν ποσί kar pride komu na pot (pred noge), kar je najbližje, znano, navadno; ἐπὶ πόδα ἀναχωρέω, ἄπειμι, ἀνάγω odidem (umaknem se) ritenski, zadenjski (tako, da je obraz obrnjen proti sovražnikom), počasi, korak za korakom; κατὰ πόδα(ς) za petami, tik za, takoj za, hitro; παρὰ πόδα zraven noge, blizu, τὰ παρὰ πόδα bližnje, znano, παραὶ ποσὶ κάππεσε θυμός pogum jim je upadel; πρὸ ποδῶν pred nogami, blizu = πρὸς ποσί. 2. pren. a) spodnji del kake stvari, konec (vrvi), vznožje, podnožje (gore); noga (mize, postelje itd.); b) vrv (privezana na spodnji del jadra), obe spodnji vrvi, s katerima se je napenjalo jadro. 3. mera: črevelj (= ca 30 cm).

πρότονος, ὁ (προ-τείνω) nav. pl. prednja vrv (ki je vezala vrh jambora s prednjim krnom).

ῥῡτήρ¹, ῆρος, ὁ (ἐρύω) ep. poet. kdor vleče: 1. βιοῦ napenjalec (loka), strelec. 2. jermen, vrv, bič, uzda; pl. ojnice, vajeti, vojke, ἀπὸ ῥυτῆρος brez uzde (pustivši uzdo).

σειρά, ion. σειρή, ἡ [Et. iz twerjā, kor. twer, prijeti] konopec, vrv, veriga NT.

σπάρτον, τό vrv, konop(ec), motvoz.

σπεῖρα, ἡ poet. [Et. iz σπερjα, iz kor. sper, pleti, viti] 1. kar je spleteno, zanka, mreža, vrv. 2. ovinek, zavinek. 3. NT četa, oddelek vojakov, kohorta.

στάθμη, ἡ (ἵστημι) ravnilo, merilna vrv, merilo, pravec, pravilo, zakon.

στρόφος, ὁ (στρέφω) ep. ion. vrv, konopec, trak, pas.