Franja

sabljati se povratni glagol
1. (ukvarjati se s težavo) ▸ bajlódikRaje sedimo skupaj in poskusimo podrobneje razumeti vsebino tega, s čimer se sabljamo. ▸ Inkább üljünk össze és próbáljuk meg részletesebben megérteni annak a tartalmát, amivel bajlódunk.
Če mu rečejo, da ni prostora ob pomolu, bo našel vsaj tri kvadratne centimetre ter se bo zrinil vmes, pa magari se bo vso noč sabljal s sosedi. ▸ Ha azt mondják neki, hogy nincs hely a mólónál, akkor keres egy apró rést, ahová bepréseli magát, még ha az egész éjszakát is azzal kell töltenie, hogy a szomszédokkal bajlódik.

2. (boriti se; tekmovati) ▸ megvívŠest kandidatov se je sabljalo za rektorsko mesto. ▸ Hat jelölt vívott meg a rektori pozícióért.

salire^*

A) v. intr. (pres. salgo)

1. stopiti, stopati, iti, hoditi gor; vzpeti, vzpenjati se:
salire per le scale iti po stopnicah
salire sul tetto iti na streho
salire a cavallo, in sella zajahati konja
salire da qcn. iti h komu
salire sul tram, in treno stopiti na tramvaj, na vlak
salire sulla nave vkrcati se na ladjo
salire con l'ascensore peljati se z dvigalom
salire in cattedra pren. delati se vsevednega, deliti nauke
salire in collera, in superbia pren. zjeziti se, postati ošaben
salire sul Parnaso pren. pesnikovati
salire al trono stopiti na prestol, zavladati

2. poleteti kvišku; dvigniti, dvigovati se; vzpeti se:
l'aereo sale a tremila metri letalo se dvigne na višino tri tisoč metrov
dal cratere salivano nuvole di vapore iz kraterja so se dvigovali oblaki pare
la strada sale ripida cesta se strmo vzpenja
un forte rossore le salì al viso močno je zardela v obraz
la luna sta salendo mesec vzhaja
salire al cielo evfemistično umreti
salire col pensiero poleteti z mislijo

3. pren. povzpeti, vzpenjati se:
salire in fama postati slaven
salire in potere pridobivati vedno večjo moč, biti vse močnejši
salire in ricchezza bogateti
salire nella considerazione, nella stima degli altri uživati vse večji ugled

4. pren. narasti:
il livello del fiume sale nivo reke raste
i prezzi salgono alle stelle cene astronomsko rastejo

B) v. tr. iti, hoditi gor; vzpeti se:
salire le scale iti po stopnicah

salto¹ m

1. skakanje, skok:
fare, spiccare un salto skočiti
fare due, quattro salti pog. poskočiti, zavrteti se, zaplesati
salto nel buio pren. skok v neznano, tvegana odločitev
salto della quaglia pren. publ. nenaravno sklepanje zavezništev

2. šport skok:
salto in alto, in lungo, con l'asta skok v višino, v dolžino, s palico
salto triplo troskok
salto mortale smrtni skok
fare i salti mortali pren. lomiti si vrat, naprezati se na vso moč
fare i salti mortali dalla gioia pog. od veselja delati kozolce

3. ekst. skok; kratek obisk:
devo fare un salto in ufficio moram skočiti do pisarne

4. ekst. skok, nagel prehod; izpustitev; nagla podražitev:
a salti skokovito
salto di qualità kvalitetni skok
fare il salto šol. preskočiti razred
la traduzione ha un salto di tre righe v prevodu so izpuščene tri vrstice
tra ieri e oggi c'è stato un bel salto di temperatura med včerajšnjim in današnjim dnem je temperatura precej poskočila
questa settimana i prezzi hanno fatto un altro salto ta teden so cene spet poskočile

5. (višinska) razlika

6. kulin.
al salto pražen (jed)

seat¹ [si:t] samostalnik
sedež, stol, stol brez naslonjala, klop, sedišče; prestol; zadajšnji del hlač; sedalo, zadnjica; bivališče, sedež, posestvo (dvorec); način vedenja

the seat of the disease žarišče bolezni
reserved seat rezerviran sedež
I have booked three seats for Hamlet vzel (rezerviral) sem tri sedeže za Hamleta
he has a good seat dobro sedi na konju
he has a seat on the board on je član odbora
keep your seat! (nikar) ne vstajajte!
to lose one's seat pasti iz sedla; ne biti ponovno izvoljen v parlament
he lost his seat in Parliament izgubil je svoj sedež v parlamentu, ni bil zopet izvoljen v parlament
to resume one's seat zopet sesti
to take a seat sesti
to take one's seat sesti na svoj (stalni) sedež
take your seat please! sedite, prosim!
I spent the weekend at his seat in Sussex preživel sem konec tedna na njegovem podeželskem dvorcu v Sussexu

seconde [s(ə)gɔ̃d] féminin sekunda (tudi musique); drugi razred; typographie druga korektura; druga hitrost pri avtomobilu; sekunda (pri mečevanju)

une seconde! trenutek!
billet masculin de seconde vozovnica 2. razreda
aiguille féminin des secondes sekundni kazalec
trois mètres seconde tri metre na sekundo

sectionner [sɛksjɔne] verbe transitif razdeliti (celoto) v več odsekov

sectionner la ville en trois circonscriptions électorales razdeliti mesto v tri volilna okrožja
sectionner un tendon (médecine) prerezati kito
il a eu un doigt sectionne par une presse stiskalnica mu je odrezala prst
se sectionner raztrgati se (na dele, na večdelov)

sedemleten pridevnik
1. (o starosti) ▸ hétévesStara je komaj tri leta, pa že bere in piše kot sedemletni otrok. ▸ Még csak hároméves, de már úgy ír és olvas, mint egy hétéves.

2. (o trajanju) ▸ hétévesMitterrand je ostal predsednik in zaokrožil svoj drugi sedemletni mandat. ▸ Mitterrand elnök maradt, és kitöltötte második hétéves mandátumát.

sē-gregō -āre -āvī -ātum (sē = sēd in grex)

1. ločiti od črede: oves segregatas ostendi procul PH.

2. klas. le metaf. sploh ločiti (ločevati), izločiti (izločevati), odločiti (odločevati), oddeliti (oddeljevati), razdružiti (razdruževati), razdvojiti (razdvajati), odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati), izključiti (izključevati): KOM., PETR. idr., captivis productis et segregatis L., ut pugnam eorum segregaret L. da bi ločil boj z njimi v (tri) posamezne boje, da bi razbil boj na tri posamezne spopade, sermonem segrego PL. prekinem govor, umolknem, molčim, segregare manu liberos a se CI., aliquem a numero civium CI., ex hostium ... cumulis corpora suorum L., virtutem a summo bono CI., aliquem ab interioribus consiliis N.; v tmezi: seiungi seque gregari LUCR. – Od tod pt. pf. sēgregātus 3 ločen od česa, oropan česa, brez česa: comitatu pulcherrimo CI.

seit¹ Präposition: od (seit 5 Uhr od petih, seit dem 1. od prvega); seit Adam und Eva od Adama in Eve; že (seit 3 Tagen že tri dni); že od (vermisst seit Kriegsende pogrešan že od konca vojne); seit eh und jeh že od nekdaj; erst seit šele; seit wann? od kdaj?, odklej?

selítev migration; (iz hiše) removal; change of abode (ali of residence, of dwelling)

selítev narodov migration of people; (masovna) trek; (ponoči, ne da bi plačali stanarino) moonlight flit
doklada za selítev allowance for removal
po naši selítvi v to hišo after our removal to this house
tri selítve je isto kot požar three removals are as bad as a fire

serve² [sə:v]

1. prehodni glagol
služiti, delati za koga; (od)služiti (kazen); opravljati učno dobo; postreči, oskrbeti (with z)
servirati (jed)
šport servirati (žogo); zadostovati (komu), zadovoljiti (potrebe); ustrezati (namenu); prav priti
pogovorno ravnati s kom; privesti samca k samici

to serve one's apprenticeship služiti svojo učno dobo
he has served us very badly zelo slabo je ravnal z nami
to serve one's country služiti domovini
to serve the devil služiti satanu
dinner is served večerja je na mizi
there is enough to serve five people tega je dovolj za pet ljudi
that excuse will serve you to opravičilo ti bo prav prišlo (ti bo koristilo)
I am glad to serve you (in this occurrence) veseli me, da sem vam lahko na uslugo (da vam lahko pomagam) (ob tej priliki)
to serve a gun vojska streči topu
if my memory serves me right če se prav spominjam
serves you right! prav ti je!, zaslužil si to!
they served him right ravnali so z njim, kot je zaslužil
it does not serve my needs to ne ustreza mojim potrebam
a man cannot serve two masters človek ne more služiti dvema gospodarjema
this priest serves two parishes ta duhovnik upravlja dve župniji
one pound serves us for three days en funt nam zadostuje za tri dni
that will serve the purpose to bo ustrezalo (namenu)
to serve a rope zvezati konec (spletene) vrvi z vrvico, da se prepreči odmotavanje
to serve s.o. with the same sauce, to serve s.o. in his kind (in his coin) plačati, vrniti komu milo za drago
to serve one's sentence presta(ja)ti svojo kazen
to serve the time prilagoditi se času
to serve one's time služiti leta do upokojitve; služiti svoj rok v vojski; prestajati svojo kazen v zaporu
to serve the town with electric light oskrbovati mesto z električno razsvetljavo
to serve s.o. a (nasty) trick (grdó) zagosti jo komu
to serve s.o. a turn napraviti komu uslugo
that will serve his turn to bo nekaj zanj, ta mu bo ustrezalo
first come, first served kdor prej pride, prej melje

2. neprehodni glagol
služiti, biti v službi
vojska služiti v vojski; streči, servirati; ustrezati, zadostovati; koristiti, biti koristen (primeren); napraviti uslugo, pomagati; opravljati funkcijo, fungirati (kot)
cerkev ministrirati, biti ministrant

as occasion serves ob primerni priložnosti, če se bo ponudila (ugodna) priložnost
to serve in the army služiti v vojski
to serve at table streči pri mizi
to serve as an example služiti za zgled
he serves rather badly (tenis) on zelo slabo servira
to serve on a jury fungirati kot porotnik
to serve as a mayor biti župan; opravljati funkcijo župana
to serve with cold meat postreči s hladnim narezkom
this string may serve later on ta vrvica utegne pozneje prav priti
it will serve bo ustrezalo (prav prišlo, zadostovalo)
while the time serves dokler je še čas (prilika)

set¹ [set] samostalnik
poetično sončni zahod; neko število enakih oseb, stvari, ki spadajo skupaj, tvorijo celoto; krog, družba (ljudi), klika; garnitura, serija, niz, servis
tenis set, partija (6 iger)
trgovina kolekcija; radijski, televizijski aparat, naprava, pribor; vsa ladijska jadra
tisk zlog
gledališče oprema odra; frizura, pričeska; sadika, nasad (jajc); plesni pari; figura pri četvorki
lov nepremična stoja psa pred divjačino; (o glavi) drža, držanje; (o obleki) kroj, pristajanje; (o toku, vetru) smer; (o tekočini) trdnost; nagnjenost, tendenca (towards k, proti)
figurativno oster napad, zadnja plast (malte na zidu)

a set of bills of exchange dve ali tri istovrstne menice
a set of cards niz igralnih kart
a set of contradictions niz, vrsta protislovij, nasprotij
set of current smer toka
the set of day (life) konec (zaton) dneva (življenja)
set of furniture garnitura pohištva
set of houses skupina (kompleks) hiš
a fine set of men dobro moštvo
set of swindlers banda, klika sleparjev
dead set lov nepremična stoja psa, ki naznanja divjačino
set of false teeth umetno zobovje
the best set elita
the fast set lahkoživi svet
full set of bill of lading trgovina sklop (komplet) ladijskega tovornega lista (konosamenta)
the racing set krog ljudi, ki se zanimajo za konjske dirke
smart set mondena družba
wireless set radijski aparat
he is one of my set on je eden iz mojega kroga (družbe)
he has a set towards preaching on rad pridiga
to make a dead set at figurativno čvrsto popasti, zgrabiti koga; (o ženski) loviti koga, skušati (truditi se) osvojiti koga

sicèr

A) konj.

1. altrimenti, se no:
brž mi pomagaj, sicer bo prepozno aiutami subito, se no sarà troppo tardi

2. peraltro, altrimenti:
za konec tedna kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma per il fine settimana andiamo da qualche parte, altrimenti siamo sempre in casa

3. ○, comunque:
sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli non è stato facile, ma infine siamo addivenuti a un accordo

4. in sicer e cioè, e precisamente:
kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer: s šivi, s hrustancem in s sklepi le ossa connettono fra loro in tre modi, e precisamente: con suture, cartilagini e giunture

B) adv.

1. altrimenti:
lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo è bello se gli individui che lavorano insieme s'intendano anche altrimenti

2. (za izražanje pridržka) peraltro, comunque:
strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna non è un esperto, ma sa comunque tante cose

sín (-a) pl. sinovi f figlio:
imeti tri sinove avere tre figli
vzgojiti sina allevare un figlio
roditi sina partorire un figlio
mlajši, starejši sin il figlio minore, maggiore
nezakonski sin figlio illeggittimo
prvorojeni sin figlio primogenito
rodni sin figlio carnale
sin edinec figlio unico
pravi sin svoje dobe vero figlio del proprio tempo
bibl. pren. izgubljeni sin il Figliol prodigo
Adamov sin il figlio di Adamo, l'uomo
pasji sin (tudi inter.) figlio d'un cane
je pravi sin svojega očeta è suo padre sputato
rel. sin božji il Figlio di Dio, il Verbo
PREGOVORI:
kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio

sincērus 3 (obstajajo tri razlage izvora: 1. sor. z gr. ἀκήρατος čist, nepokvarjen; 2. iz besedne zveze „sine cera“ brez voska (mišljen je čisti med brez voska; prim. sincerum, purum sine fuco et simplex est, ut mel sine cera Don.; verjetno gre za ljudsko etim.); 3. iz *sem-c(r)ēros (prim. semel, similis in prōcērus) enotne rasti ali bistva)

1. čist, čeden, brezmadežen: sincerum nisi est vas H., aqua Sen. ph., lux sincerior Ap., ex amphora quod est sincerissimum effluit Sen. ph., sincerissimus nitor, vestitus Gell.

2. occ.
a) brezmadežen = nepoškodovan, zdrav: tergum Pl. brez rdečih marog (od udarcev), corium sincerissumum Pl. čisto brez rdečih marog, porci Pl. brez iker, sincerum integrumque conserves Ci. ep., membra Lucr., pars O. zdravi, corpusculum sincerius Gell.
b) nebarvan, ne(p)obarvan, nenalepotičen, nenaličen, nenašminkan: genae O.; metaf.: omnia fucata et simulata a sinceris atque veris secernere Ci.
c) čist, pristen, naraven, pravi, nepokvarjen, neskažen, nepotvorjen, nepopačen, starejše nasében: lac, vinum Col., crocum, adeps Plin.; metaf. pristen, pravi: verus et sincerus Stoicus Gell., libri bonae atque sincerae vetustatis Gell.

3. metaf.
a) brezmadežen, neomadeževan, neoskrunjen, neokrnjen, neizprijen, čist: iudicium Ci., quod solum in civitate sincerum sanctumque restat Ci., animus, opiniones, vir Sen. ph., baca sincerae Minervae O. deviške, gratia sermonis Attici Q., fama Gell.
b) samočist, samoroden, avtohton, nepomešan, čist, prost (brez) tujih primesi (sestavin), sam: gens, populus T., nobilitatem sinceram servare L., sincerum equestre proelium L. zgolj konjeniška bitka, voluptas O. ne(s)kaljena, gaudium L. ne(s)kaljeno, sincerius gaudium Iust., sincera axungia Plin.
c) odkritosrčen, pošten, iskren, pravičen: in oraculis Delphicis aliquid non sinceri fuisse Ci., nihil sincerā fide cum Romanis agere L., caritas, concordia, natura T., rerum gestarum scriptor sincerus Ci. nepristranski, tako tudi scriptor sincerissimus Gell. — Adv.

1. sincērē
a) dobro, prav: satin ego oculis utilitatem obtineo sincere an parum? Pl.
b) odkritosrčno, od (iz) srca, pošteno, brez hinavščine, brez zvijačnosti, brez lokávosti (lokávstva, lokávščine): sincere sonunt Enn. fr., dicere Ter., Cat., loqui Ci. ep., pronuntiare Ci. ep., C., agere Atticus in Ci. ep., provincias administrare Val. Max.; komp. sincērius: Gell.; superl. sincērissimē: Aug.

2. sincēriter = sincērē b): Aug., sinceriter loqui, percipere Gell., praedia comparasse Cod. I.

3. adv. acc. sg. n sincērum = sincērē: non sincerum sonere Lucr. ne čisto.

Sīren -ēnis, acc. -ēna, f (Σειρήν)

1. Siréna, večinoma pl. Sīrēnēs -um, acc. -ēnēs in -ēnăs, f Siréne, (pri Hom. dve, pri poznejših piscih tri) Ahelojeve hčere, Prozerpinine družice pri igri; pozneje so si jih predstavljali kot ptice z dekliškimi glavami, ki so bivale ob južni obali Italije, vabile z omamnosladkim petjem mornarje k svojim klečem in jih tako ugonabljale; v sg.: Sil., Sen. tr., M.; metaf.: Cato grammaticus Latina Siren Poeta ap. Suet., nullam Sirena flagellis comparat Iuv. ne enači najlepšega sirenskega petja s pokanjem biča, vitanda est improba Siren, desidia H. zapeljivka; v pl.: Hyg., Sirenum cantus Ci., Sirenum voces … nosti H., Sirenas in antro esse puta O., Sirenum lacūs Pr., Sirenum scopuli V., O. ali Sirenum petrae Mel. otoki (kleči) Siren, trije skalnati otočki ob jugozahodni obali Kampanije med Surentom in Kaprejami (gr. Σειρηνοῦσσαι, v novejšem času imenovani Licosa, S. Pietro in la Galetta), Sirenum promunturium Plin. — Poznolat. soobl. Sīrēna -ae, f; v pl.: Tert., cantus Sirenarum Ambr., mortifera Sirenarum carmina Hier., scopuli Sirenarum M. — Od tod adj.
a) Sīrēnēus 3 (Σειρήνειος) sirénski = čaroben, čaroven: cantus Hier.
b) Sīrēnis -idis, acc. -ida, f sirénska: supra Sirenida rupem (= supra Sirenum scopulos) Prisc.
c) Sīrēnius 3 (Σειρήνιος) sirénski: scopuli Gell., Amm. —

2. sīrēnēs -um, f siréne, vrsta trotov (fuci): Plin.

skodélica cup

skodélica za čaj teacup
skodélica čaja a cup of tea
popiti tri skodélice čaja to drink three cups of tea

skoraj [ô]

1. količinsko: fast, beinahe; (približno) annähernd; pogovorno: bald

2. trajanje: fast, nahezu, beinahe; navedba časa: fast (ura je skoraj tri es ist fast drei Uhr)

3. (malodane) beinahe, fast
skoraj bi bilo prišlo do trčenja es kam zu einem Beinahezusammenstoß
skoraj bi bil padel ich wäre beinahe/fast gefallen

4.
skoraj nič [soviel] so viel/so gut wie nichts, kaum etwas
skoraj zastonj für ein Trinkgeld, für ein Butterbrot
slabšega si skoraj ni mogoče predstavljati/misliti das ist kaum zu unterbieten

smoke² [smóuk] neprehodni glagol & prehodni glagol
kaditi (tobak, pipo itd.); kaditi se, dimiti (se) (with od)
čaditi (se), okaditi (se); pariti (se); završeti
zastarelo slutiti, domnevati; sušiti v dimu, prekajevati, prekaditi, dati okus po dimu; pregnati (razkužiti, uničiti) z dimom
britanska angleščina, zastarelo drážiti, nagajati, imeti za norca (koga)

smoked glasses sajasta (temna) očala (za gledanje v sonce)
smoked ham prekajena gnjat
to smoke like chimney figurativno kaditi kot Turek, biti strasten kadilec
this cigar doesn't smoke well ta cigara se ne kadi dobro
I soon began to smoke that something was wrong kmalu sem zasumil, da nekaj ni v redu (da je nekaj narobe)
I was the first to smoke him figurativno meni se je najprej zbudil sum o njem; prvi sem ga spregledal
green wood smokes svež les se pari
to smoke green fly uničiti listno uš z dimom
I have not smoked for three years že tri leta ne kadim
he has smoked himself sick toliko je kadil, da mu je postalo slabo
the lamp smokes the ceiling svetilka čadi strop
to smoke a plot slutiti (vohati) zaroto
put that in your pipe and smoke it figurativno tu imaš nekaj, o čemer lahko razmišljaš
this rice is smoked ta riž diši po dimu

sœur [sœr] féminin sestra (tudi religion)

demi-sœur polsestra
sœur aînée, cadette starejša, mlajša sestra
sœur de la Charité usmiljenka
sœurs jumelles sestri dvojčici
sœurs siamoises siamski sestri
sœur de lait sestra po mleku
les sœurs filandières tri sestre Parke, sojenice, rojenice
les neuf sœurs, les doctes sœurs Muze