-
ἀκίς, ίδος, ἡ [Et. iz kor. ak' in aq; ἄκ-ρος bodeč, oster, koničast; ἄκρις, ἀκμή, ἀκή, ἀκωκή konica, vrh; ἄκων, οντος kopje; ἄκ-ανθα (= bodica) osat; lat. acer, acies, acuo; acus šivanka; slov. os-ter, os-at, os-la (iz slov. kor. ok'), nem. Eck(e) (stvn. ekka) Äh-re, klas, stvn. ahir] ost, konica, puščica.
-
ἄν2 členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil pač to mislil; εἶδες ἄν lahko bi bil videl; ἔνθα δ' ἔγνω ἄν τις tedaj bi bil lahko spoznal. 2. futura, da izraža domnevano dejanje: αὐτὸν δ' ἄν πύματόν με κύνες … ἐρύουσιν naposled me bodo pač psi sem in tja vlačili. II. stoji pri optativu v glavnih in zavisnih stavkih in izraža 1. dejanje, ki je v sedanjosti in prihodnjosti možno (potentialis praesentis): τάχα δ' ἄν τι καὶ τοῦ οὐνόματος ἐπαύροιτο utegne biti, da ga je doletela ta škoda zaradi njegovega imena. 2. izraža vljudno zatrjevanje ali vprašanje: ἴσως ἄν τις εἴποι morda bi kdo rekel; slovenimo ga s potencialom ali z glagoli: smeti, utegniti, moči. III. pri konjunktivu v zavisnih stavkih in izraža, da se bo dejanje pod gotovimi pogoji vršilo 1. v prihodnjosti ali. 2. v nedoločenem času; stoji tudi za relativi in vezniki, s katerimi se pogosto spaja v ἐάν, ὅταν, πρὶν ἄν itd.; relativnim zaimkom daje ἄν splošen značaj; v epskem jeziku se rabi konj. z ἄν in brez ἄν mesto ind. futura. IV. pri infinitivu in participu izraža potencialno ali irrealno sodbo.
-
ἀ-περίσπαστος 2 kogar ne vlačijo sem ter tja; τὸ ἀπερίσπαστον τῆς ἐξουσίας nemožnost, odvzeti komu nadpoveljstvo, t. j. kjer ostane nadpoveljstvo v istih rokah. – adv. -άστως NT nemoteno, neovirano.
-
ἐπι-καμπή, ἡ (ἐπι-κάμπτω) okret, zavoj, zasukljaj (vojske), zavijanje, zakrivljena razvrstitev bojnih čet, ἐς ἐπικαμπὴν προιέναι izbočiti se (t. j. na krilih so se skrajni deli obrnili na desno, oziroma na levo, ter so tako branili kot; namen te razvrstitve je bil, braniti bok vojske in onemogočiti obkoljenje).
-
θυγάτηρ, τρός, ἡ [Et. iz dhugh(e)ter-; slov. hči, hčere (iz strslov. dъšti iz dъkti), nem. Tochter (got. daúhtar). – Obl. θυγατρί, -τέρα, voc. θύγατερ, pl. -τέρες, -τέρων, -τράσι, -τέρας, ep. θυγατέρος, -τέρι, θύγατρα, -τρες, -τρῶν, -τέρεσσι, -τρας]. 1. hči. 2. NT vnukinja. 3. prebivalka, meščanka NT.
-
κῶμος, ὁ [Et. najbrže iz k'ō(i)-mo-s, lat. cibus] 1. svečani obhod na čast Dionizu; slavnostni obed, hrupna pojedina. 2. bučen obhod s petjem in godbo, poulično rogoviljenje; družba vinjenih mladeničev, ki so hodili z godbo in petjem od prijatelja do prijatelja ter so tam nadaljevali popivanje. 3. roj, tropa, truma προσπόλων.
-
ὁρμάω, ion. ὁρμέω (ὁρμή) [fut. ὁρμήσω itd., pass. pf. 3 pl. ion. ὁρμέαται; med. fut. ὁρμήσομαι, aor. ὡρμήθην] I. act. 1. trans. storim, da se kaj premika; a) premikam, poganjam, naganjam, podim, tiram, priganjam τινὰ ἐπί τινα, ἐς πτόλεμον; pass. prignan, primoran sem πρὸς θεῶν, ὑπ' ἔρωτος; ὁρμηθεὶς θεοῦ navdušen (navdahnjen) od boga; b) povzročim, vnamem πόλεμον, ὁδόν nastopam pot, στρατείαν začenjam, povzročim τὰς διόδους πτεροφυεῖν; pass. ὡρμάθη πλαγά udarec ga je zadel; c) pren. preudarjam, premišljam, nameravam. 2. intr. premikam se; a) odrinem, odhitim, odpotujem, odjadram, napotim se; b) planem, hitim, drevim ἐς πατρὸς δόμους, navalim na, zaganjam se, zakadim se μετά τινος, ἐπί τινα, εἰς φυγήν spustim se v beg; c) nameravam, pripravljam se k čemu, hočem, prizadevam si, začenjam, delam na kaj, hrepenim, težim po čem εἰς, ἐπί, πρός τι, τινά in z inf. II. med. (z aor. pass.) 1. a) hitro, (urno) odrinem, odhitim, prodiram, ὁρμηθεὶς πλέω vzdignem se ter plovem, ποιέειν začnem delati; pritiskam, hitim, ἀπό τινος odpotujem, odhajam, ἀπ' ἐλασσόνων ὁρμώμενος z manjšimi sredstvi opremljen; στρατεύεσθαι hitim na, pripravljam se na vojno, ἐς ὁδόν pripravljam se na pot, podvizam se; b) napadam, navalim na koga; c) ἔκ τινος začenjam, izhajam iz izhodišča, pričnem (kje se vojskovati) n. pr. ἐκ Χερρονήσου; d) sledim, izviram, izhajam iz česa τῶν ἐξ ἐκείνης ὡρμημένων; e) ἐκ παίδων εἰς ἥβην prestopam iz deške v moško dobo; λόγος (φάτις) ὥρμηται govorica se je hitro razširila. 2. pripravljam se na kaj, nameravam kaj, želim, hočem z inf.; ὥρμημαί σε διδάξων, hočem ti pokazati, naučil te bom.
-
πρότερος 3 [Et. iz prō-ter-, sor. πρό, nem. vorder] 1. kraj.: sprednji πόδες. 2. čas.: prejšnji, starejši, παῖδες otroci prvega zakona, οἱ πρότεροι predniki, junaki starodavnosti, τῇ προτέρῃ prejšnji dan, dan poprej, včeraj, ὁ πρότερος γενόμενος starejši; z gen. ali ἤ: ἐμέο πρότερος prej nego jaz, τῷ προτέρῳ ἔτει ἤ leto prej kakor; tako stoji pogosto adi., kjer bi v slovenščini pričakovali adv.: πρότερος ἢ ὑμεῖς ἐποιησάμην δικαστάς prej nego vi. 3. o dostojanstvu in vrednosti: odličnejši, boljši, vplivnejši, močnejši od koga τινός. 4. adv. πρότερον, τὸ πρότερον preje, poprej, prejšnjikrat, hitreje, laže, ὁ πρότερον = ὁ πρότερος, τὸ πρότερον τῶν ἀνδρῶν τούτων (prejšnji čas) pred temi možmi; πρότερον ἤ predno se veže kakor πρίν z inf., cj., ind. πρότερον ἢ βασιλεῦσαι, οὐ πρότερον … πρίν ἤ(ali ἢν μή) ne prej, dokler ne; προτέρω d(a)lje naprej, silneje, močneje.
-
τέρμα, ατος, τό [Et. lat. termen, inis, terminus, iz kor. ter, prekoračiti, onstran česa priti] 1. skrajnji konec, meja, izliv (reke), cilj, smoter, poglavitni namen. 2. znamenje (steber) v dirkališču. 3. vrhunec (življenja), starost, smrt βίου, θανάτου.
-
τραγῳδο-διδάσκαλος, ὁ pisatelj žaloiger, ki je sam izvežbal zbor ter igralce in v starih časih tudi sam igral glavno ulogo.
-
τρῡπάω [Et. podaljš. kor. ter, lat. tero, terere, gršk. τείρω, τρύω, τρύχω. – Obl. praes. opt. 3 sg. τρυπῷ] vrtam, prevrtam.
-
ὑπερ-ήμερος 2 (ἡμέρα) črez določeni dan, kdor zamudi določeni plačilni rok ter se mu zato imetje zarubi.
-
ὑπ-όμνυμαι med. izjavim pod prisego, da je kdo zadržan priti pred sodišče, ter prosim, da se rok odloži.
-
вперёд naprej; vnaprej; odslej, v bodoče; spredaj; naprej!;
часы идут в. ura prehiteva;
ходить взад и в. hoditi sem ter tja;
это мне в. наука to mi bo nauk za v bodoče
-
побиваться, побиться potolči se; razbiti se;
п. об заклад staviti ter tja;
-
похаживать pohajati; zahajati kam;
п. взад и вперёд sem ter tja hoditi
-
пробегать (dov.) z letanjem ves čas zapraviti; (gov.) izginiti;
п. обед ostati brez kosila zaradi tekanja sem ter tja
-
угорелый od dima (ogljikovega plina) omamljen ali zastrupljen;
как у. kakor da bi mu pod petami gorelo;
мечется как у. bega sem ter tja kakor nor