Franja

Zadetki iskanja

  • ustrézati to suit; to answer, to meet, to correspond; ➞ ustreči

    ponudba ustreza povpraševanju the supply meets the demand
    to bo ustrezalo mojim zahtevam, željam this will suit my requirements
    to vino mi ne ustreza (prija) this wine does not suit me
    če ti to ustreza if it suits you
    ti ustreza (= ti je prav) priti jutri? does it suit you to come tomorrow?
  • utegníti (-em) perf., imperf. (z nedoločnikom)

    1. (imeti možnost) potere, essere possibile:
    zdaj se ne utegnem igrati s teboj adesso non posso giocare con te

    2. (izraža možnost uresničitve dejanja) potere:
    pri našem delu to utegne zelo koristiti nel nostro lavoro ciò può essere di grande utilità

    3. (izraža verjetnost):
    danes še utegne deževati mi sa che oggi pioverà
    ne pij več, utegne ti škoditi non bere più, può farti male
    kakih osemdeset let utegne imeti sarà sull'ottantina
  • včéraj adv. ieri (tudi pren.):
    včeraj zjutraj, včeraj zvečer ieri mattina, iersera
    spominjam se, kot bi bilo včeraj ricordo come fosse ieri
    pren. včeraj je bila še otrok, zdaj je lepo dekle ieri era ancora una bambina, oggi una magnifica ragazza
    pren. ljudje od včeraj gente di vedute superate, conservatori
    pren. ti ljudje niso od včeraj sono gente navigata, non dei pivelli
    saj nismo od včeraj non siamo mica nati ieri!
  • vdé(va)ti enfiler, passer, mettre dans

    nit vde(va)ti enfiler une aiguille
  • vèč more; plus

    vèč kot... more than...
    vèč (od njih) several
    še vèč still more
    vèč kot dovolj enough and to spare
    vèč ljudi several people
    ne vèč no more, no longer
    vèč ali manj more or less
    nič vèč no more
    vèč dni several days, a day or two
    vedno vèč in vèč more and more
    nikoli vèč nevermore, never again
    vèč kot enkrat more than once
    vèč kot teden dni (kot en teden) for over a week
    čim vèč, tem bolje the more the better
    čim vèč dela, tem vèč potroši the more he works the more he spends
    sem vèč kot zadovoljen I am more than satisfied
    on ni vèč nesrečen he is no longer unhappy
    ni ga vèč he is no more
    bil si moj prijatelj, pa nisi vèč you used to be a fiend of mine but you aren't any longer
    imam vèč denarja kot ti I have (ali pogovorno I've got) more money than you
    vèč imaš, vèč hočeš imeti much will have more
    vèč jih je kot nas there are more of them (than of us)
    ne odlašaj vèč! delay no longer!, pogovorno don't put it off any longer!
    nič vèč me ne zebe I don't feel cold any longer
    vèč od njih poznam I know several of them
    nimam vèč denarja I have no money left, I have no more money
    spoznal, srečal sem se z vèč člani kluba I met several members of the club
    ne misli vèč na to! don't think of it any more!, pogovorno forget it!
    nisem mogel vèč molčati I could not remain silent any longer
    ne bom vèč čakal I shall not wait any longer
    ne maram vèč slišati nobene besede o tem I don't want to hear another word about it
    od takrat ga nisem vèč videl I have not seen him since (then)
  • vèč adv.

    1. più:
    imeti več časa avere più tempo

    2. (izraža nedoločeno večje število) diverso, vario:
    stavka več tisoč delavcev scioperano varie migliaia di operai
    več kot più che, più di
    imeti denarja več kot dovolj avere soldi più che a sufficienza

    3. čim več ... toliko več, toliko manj, tem bolje, tem slabše (za izražanje sorazmernosti) quanto più... tanto più, tanto meno, tanto meglio, tanto peggio:
    čim več vzameš ti, toliko manj ostane drugim (quanto) più prendi tu, (tanto) meno resta agli altri, per gli altri

    4. več ali manj più o meno:
    v govoricah je več ali manj resnice nelle voci che circolano vi è più o meno di vero

    5. (v nikalnih stavkih izraža prenehanje dejanja ali stanja) non... più, non... oltre:
    ne čakajte več non aspettate più
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. ni več sama è incinta
    niti besedice več! zitto e mosca!
    to je razlog več, da ne odlašamo una ragione in più per non rimandare
    stalo bo deset tisoč tolarjev, nekaj več ali manj costerà più o meno diecimila talleri
    pren. to je pa že več kot preveč questo però è troppo
    PREGOVORI:
    več glav več ve, več oči več vidi uno solo non può saper tutto e vedono quattr'occhi più che uno
  • védeti (vém) imperf.

    1. conoscere, sapere:
    vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
    ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

    2. (z nedoločnikom) sapere:
    ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

    3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
    ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

    4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
    odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
    knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
    imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
    iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

    5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
    mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

    6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
    tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
    veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
    nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
    bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
    pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
    pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
    imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
    dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
    ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
    kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
    napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
    vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
    čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
    ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
    pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
    pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
    pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
    obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
    ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
    pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
    stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
    drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
    PREGOVORI:
    več glav več ve uno solo non può saper tutto
  • veljáti valer; costar; ser válido ; (o denarju) tener curso legal ; (zakon) estar vigente, estar en vigor

    ne veljati (o denarju) no tener valor
    veljati kot (za) zakon (pravilo) servir como ley (como regla ali norma)
    veljati za kaj pasar (ali ser tenido) por a/c
    veliko veljati valer mucho
    veljati (kaj) pri korn valer con alg
    veliko veljati pri kom tener mucho valimiento con alg
    veljati za dva valer por dos
    to ne velja! ¡eso no vale!
    to ne velja nič eso no vale nada
    koliko velja (stane) to? ¿cuánto vale?
    velja! ¡acepto!; ¡conforme!; ¡de acuerdo!
    pogodba ne velja el contrato no es válido
    veljati mnogo denarja costar mucho dinero
    veljati ogromno denarja costar un dineral
    to velja tebi! eso va por ti, eso es para ti
    isto velja za njega lo mismo puede decirse de él; lo mismo también es válido para él
    tu ne veja izgubljati časa aquí no vale perder tiempo
    naj velja, kar hoče! cueste lo que cueste; valga lo que valiere
    začeti veljati (o zakonu) entrar en vigor
    zmeraj mora njegova veljati siempre quiere tener razón
  • veljáva worth; value; (vozovnice ipd.) validity; currency; pravo operation

    ta zakon je še v veljávi that law is still in force
    ti kovanci so še v veljávi these coins are still legal tender
    biti v splošni veljávi to be current
    ostati v veljávi to remain in force
    stopiti v veljávo to come into operation (ali into force), to be put into operation (ali force), pravo to take effect
    novi vozni red je stopil v veljávo pretekli teden the new timetable came into operation last week
  • verjéti to believe (komu someone); (zaupati) to trust

    lahko mi to verjamete you can take it from me
    verjamem samo, kar vidim seeing is believing
    ali lahko verjamemo njegovi besedi? can his word be trusted?
    tega pa ne verjamem (pogovorno) I don't fall for that one
    ne verjéti to disbelieve
    sveto verjéti to cling to (ali to cherish) a belief
    to naj ti drugi verjamejo! see if others believe that!
    bi verjeli kaj takega! would you believe it!
    če verjameš ali ne believe it or not
    verjéti nekaj neverjetnega (figurativno) to swallow a camel
    rad ti verjamem I willingly believe you
    nisem tako neumen, da bi to verjel I am not so foolish as to believe it
    komaj verjamem svojim očem I can hardly believe my eyes, I can hardly trust my own eyes
  • véter (-tra) m vento; ekst. aria:
    veter piha, vleče il vento soffia, tira
    veter napenja jadra il vento gonfia le vele
    veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
    veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
    hoditi proti vetru andare contro vento
    zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
    jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
    nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
    blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
    hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
    severni veter tramontana
    južni veter austro
    vzhodni, zahodni veter levante, ponente
    krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
    čelni veter vento contrario
    astr. sončni veter vento solare
    geogr. pasatni veter aliseo
    kopni veter vento di terra
    morski veter vento, brezza di mare
    rafalni veter vento a raffiche
    vzgonski veter corrente ascendente
    anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
    konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
    jakost vetra forza del vento
    navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
    jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
    zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
    kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
    začel je pihati drug veter è cambiato il vento
    dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
    govoriti vetru, v veter parlare al deserto
    predati se vetru lasciarsi andare
    delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
    evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
    zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
    boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
    po vetru secondo il vento che tira
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta
  • (vé vé) pron.

    1. voi:
    vsi delamo, vi pa spite noi tutti lavoriamo, mentre voi (voialtri) dormite
    blagor vam! beati voi!
    gorje vam! poveri voi!

    2. (izraža osebo, ki jo govoreči vika) lei; knjiž. ella:
    ogovarjati koga z vi dare del lei a qcn.

    3. (v dajalniku izraža svojino, osebno prizadetost)
    kako vam je ime? (lei) come si chiama?
    to so vam bili lepi časi quelli sì erano bei tempi!

    4. (izraža človeka nasploh)
    hudo je, če vas tako zaničujejo è grave se ti disprezzano così, se si è disprezzati così
  • víden visible; discernible; of vision

    vídno polje field of vision
    posta(ja)ti víden (na obzorju) to heave in (ali into) sight
    njegovo razočaranje je bilo vídno (očitno) his disappointment was visible
    vídno prislov visibly
    vídno je bil prestrašen he was visibly scared
  • vídeti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. vedere;
    spet videti rivedere
    razločno videti vedere chiaramente
    v sanjah videti vedere in sogno, sognare
    ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
    (kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
    v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
    videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

    2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
    bil je videti utrujen sembrava stanco
    utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

    3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
    rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
    ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
    rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

    4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
    vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
    takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
    vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
    vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
    ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
    posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
    belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
    šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
    videti le denar pensare soltanto ai soldi
    ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
    tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
    povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
    videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
    le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
    videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
    živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
    vse videti črno essere pessimista
    hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
    rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
    veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
    rada se vidita quei due filano
    zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
    več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
    o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

    B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
    iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
    toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
    otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista
  • vid|eti se (-i se) zu sehen sein, sichtbar sein, anzumerken sein
    to se ti vidi das sieht man dir an
  • vléči (vléčem)

    A) imperf. ➞ vlačiti

    1. tirare:
    vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
    vleči črto tirare una linea

    2. trascinare, strascicare:
    težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava

    3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
    vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa

    4. mettersi, vestirsi:
    vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa

    5. gastr. stendere (la pasta)

    6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
    kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!

    7. tirare, fumare:
    vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
    vleči sapo vase inspirare l'aria

    8. (sesati, piti) succhiare, bere:
    vleči dudo succhiare il ciucciotto

    9. (pihati) soffiare:
    hladno vleče soffia un vento freddo

    10. (odvajati dim) tirare:
    dimnik dobro vleče il camino tira bene

    11. pren. dilungare:
    vleči s poročilom dilungare la relazione

    12. attirare, attrarre:
    morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare

    13. (varati) ingannare; pog. fregare:
    zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu

    14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
    za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga

    15. vleči na tendere a:
    vleči na sivo tendere al grigio

    16. (težko živeti) tirare la carretta, campare

    17. metal. trafilare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
    pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
    pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
    pren. dreto vleči russare, ronfare
    pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
    pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
    pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
    pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
    komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
    vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
    pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    pren. vleči na uho origliare
    pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
    vleči po tržaško parlare triestino
    žarg. motor vleče il motore tira
    obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
    tukaj vleče qui c'è giro d'aria
    PREGOVORI:
    besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano

    B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.

    1. strascicare:
    obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra

    2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
    konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita

    3. prolungarsi, trascinarsi:
    spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo

    4. stendersi:
    vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna

    5. impegnarsi, battersi per:
    vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto
  • vodník guide; leader; conductor; (za tujce, turistični) guide, (arhaično) cicerone, pl ciceroni; (knjiga) guidebook

    gorski vodník Alpine guide
    naj ti bom vodník v tej zadevi let me be your guide in this matter
    skupinsko potovanje z vodníkom conducted tour
  • volk1 [ou̯] moški spol (-a, -a, -ovi) živalstvo, zoologija der Wolf (beli Polarwolf)
    grivasti volk Mähnenwolf
    prerijski volk (kojot) Präriewolf, Heulwolf
    rdeči volk Rotwolf
    obrežni volk (rjava hijena) Strandwolf
    podzemni volk (pižmova hijena) Erdwolf, die Zibethyäne
    figurativno lačen kot volk hungrig wie ein Wolf
    biti lačen kot volk einen Bärenhunger haben
    volk v ovčji koži ein Wolf im Schafspelz
    ti o volku, volk iz gozda wird der Wolf genannt, kommt er gerannt
    volk dlako menja, narave pa ne die Katze [läßt] lässt das Mausen nicht
    narediti volka za pastirja den Bock zum Gärtner machen
    pasti med volkove unter die Wölfe geraten
    tuliti z volkovi mit den Wölfen heulen
    vreči volkovom zum Fraß hinwerfen, opfern
    človek človeku volk homo homini lupus
  • vozíti (vózim)

    A) imperf.

    1. guidare; intr. viaggiare, marciare:
    voziti avto guidare la macchina
    voziti z veliko hitrostjo viaggiare a grande velocità

    2. portare, trasportare:
    voziti tovor trasportare un carico
    voziti otroka v vozičku portare il bambino in carrozzella

    3. fare corse, viaggiare, andare:
    avtobus vozi vsako uro l'autobus fa corse ogni ora
    vlak vozi do Celja il treno va fino a Celje
    srečno vozi! buon viaggio!

    4. pog. (shajati, živeti) campare, vivere:
    kako gre? Nekako vozimo come va? Si tira a campare, si campa

    5. pog. (v medmetni rabi)
    ti pa vozi! e tu via! tu vattene!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    barko voziti barcollare ubriaco, sbevazzare
    pren. pav, puran vozi kočijo il pavone, il tacchino fa la ruota
    šport. voziti slalom, smuk correre lo slalom, la discesa libera
    voziti kot za stavo correre come un bolide
    voziti v tretji prestavi andare in terza
    voziti po desni, po levi tenere la destra, la sinistra
    voziti samokolnico scariolare
    voziti s sanmi marmor, kamenje lizzare il marmo, le pietre

    B) vozíti se (vózim se) imperf. refl. andare, circolare, viaggiare:
    voziti se na kolesu, v kočiji andare in bicicletta, in carrozza (scarrozzare)
    v službo voziti se z vlakom andare a lavorare in treno, col treno
  • vprášati (-am) | vpraševáti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. domandare, chiedere; richiedere, interpellare; consultare:
    vprašati pisno, ustno chiedere per iscritto, a voce
    vprašati za ceno chiedere il prezzo
    vprašati po imenu chiedere il nome
    vprašati z gibom roke, s pogledom chiedere con un cenno della mano, con lo sguardo, con gli occhi
    vprašati za dovoljenje chiedere permesso
    vprašati za nasvet specialista interpellare, consultare uno specialista
    vprašati za račun chiedere il conto
    vprašati po zdravju informarsi sulla salute
    vprašati po kom richiedere notizie di qcn.

    2. interrogare:
    vprašati učenca interrogare l'alunno
    vprašati koga matematiko interrogare qcn. la matematica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. tebe ni nihče nič vprašal sono affari che non ti riguardano
    pren. za denar ne vprašam costi quel che costi
    pren. vprašati za roko dekleta chiedere la mano della ragazza
    PREGOVORI:
    kdor vpraša, ne zaide bocca che tace mal si può aiutare
    bedak zna več vprašati, kot sedem modrijanov odgovoriti più sanno essere le domande di un solo stolto che le risposte di sette saggi

    B) vprášati se (-am se) | vpraševáti se (-újem se) perf., imperf. refl. domandarsi, chiedersi