Franja

unreasoning [ʌnrí:zəniŋ] (unreasoningly prislov)
ki ni vóden od razuma, nespameten; slep (npr. sovraštvo)

unreasoning fear paničen strah

ùtjerati -ām (ijek.), ùterati -ām (ek.)
1. segnati v: utjerati ovce u tor
2. zabiti: utjerati ekser, čavao u dasku, klin u zid
3. zagnati, pognati: utjerati loptu u mrežu
4. izterjati: utjerati novac, zaostale dugove
5. utjerati koga u laž ujeti koga na laži; utjerati kome pamet u glavu spametovati koga; utjerati kome strah u kosti pripraviti koga v strah

užíti (užíjem) | užívati (-am) perf., imperf.

1. mangiare, consumare; prendere:
danes še nisem ničesar užil oggi non ho preso ancora niente

2. godere, godersi, assaporare:
uživati družinske radosti assaporare le gioie della famiglia

3. provare, sentire; gustare, gustarsi:
užiti strah, veselje provare paura, gioia
uživati ob glasbi gustarsi un brano di musica

4. (kot upravičenec prejemati; imeti) fruire, beneficiare; godere, avere:
uživati rento, pokojnino fruire di una rendita, della pensione
uživati olajšave godere di facilitazioni
uživati enake pravice kot drugi avere gli stessi diritti degli altri
uživati imuniteto godere dell'immunità

5. (biti deležen česa ugodnega) godere, avere:
uživati podporo, zaupanje godere dell', avere l'appoggio, la fiducia di

6. godersela, passarsela:
mi sedimo doma, sosedje pa uživajo noi ce ne stiamo seduti a casa, mentre i vicini se la spassano

7. provar piacere, godere:
uživati v, ob kajenju provar piacere a fumare, godere del fumo
uživati lepoto godere la bellezza, della bellezza
uživati mir, srečo godere la pace, la felicità
uživati plačilo v nebesih essere premiati in cielo, in paradiso
uživati prostost, svobodo essere in libertà, essere liberi
pog. uživati mamilo drogarsi, impasticcarsi
uživati v opravljanju sguazzare nei pettegolezzi
uživati v kosilu fare onore al pranzo

vacciner [-ne] verbe transitif cepiti; familier napraviti imunega, ozdraviti

vacciner contre la variole cepiti proti kozam
être vacciné contre le tétanos biti cepljen proti tetanusu
je suis vacciné contre la peur sem imun, nesprejemljiv za strah

valeō -ēre -uī, valitūrus (iz indoev. kor. *u̯al- biti močan; prim. sl. vladati = lit. valdýti = let. vàldît, sl. vladar, sl. in hr. vladika škof, got. waldan = stvnem. waltan = nem. walten delovati, opravljati funkcijo, gospodariti, lat. Valerius, validus, valetūdō, valor, valēscō idr.)

I.

1. biti močen (močan), biti pri moči (močeh), biti krepek (krepak), imeti moč (moči), biti trden: Pl., Cels., Sen. ph. idr., plus valeo Ph. močnejši sem, valuit mea dextra valetque O., pedibus valere N. biti močnih (trdnih) nog, imeti močne (trdne) noge, biti dober hodec, biti pešec, cursu pedum valere V., non lingua valet O. nima moči, je omrtvel, animo parum valere S., Aur. biti slaboumen, quantum ignes animaeque valent V. zmorejo, quae valeant in talia pondera O. za tako težo, quantum dextrae ad caedendum valent Hirt., velocitate ad cursum valere Ci. biti sposoben za … ; occ.
a) (z inf.) imeti (telesno) moč, imeti dosti (telesne) moči, (z)móči, biti zmožen: Lucr., Suet. idr., nec valuere manūs educere telum O., valet ima summis mutare deus H., quid ferre recusent, quid (sc. ferre) valeant umeri H. zmorejo.
b) (o zdravilih) biti dober za kaj, pomagati pri čem, delovati, učinkovati pri čem, na kaj, učinkovit biti pri čem: valere ad id, ad omnia Cels., contra serpentium morsūs, adversus animal nominis sui Plin., aeque, parum, eodem Cels., potu, illitu, suffitu Plin.; (z inf.) imeti moč, (z)móči: Plin. idr., marrubii sucus … valet eiusmodi necare animalia Col.
c) (o glasovih) močno zveneti, močno doneti, krepko izgovarjati se: cum C ac similiter G non valuerunt, in T ac D molliuntur Q.

2. metaf. imeti moč, imeti vpliv, imeti veljavo, biti močen (močan), biti vpliven, biti mogočen, (z)moči, premoči, imeti premoč, opraviti, veljati, obveljati idr.: Pl., Ter., Enn. ap. Gell., L., T. idr., cuius late imperium valuit S., multum valere equitatu, pedestribus copiis C. imeti zelo močno konjenico, imeti močno pehoto, pedestribus copiis plus quam navibus valere N. imeti močnejšo pehoto kot ladjevje (mornarico), minus multitudine militum valere C. po številu vojakov biti slabši (šibkejši), imeti manjšo vojno moč, imeti manjše vojaške sile, qui plus opibus, armis, potentiā valent Ci., tantum valuit eloquentiā, virtute N., quantum gratiā, auctoritate, pecuniā valent C., potestis … constituere, hanc auctoritatem … quantum apud exteras nationes valituram esse existimetis Ci., in primis dicendo valebat N. bil je zlasti zelo vpliven (znamenit) govornik, apud quem ut multum valeret, multo labore … effecit N., plurimum inter eos Bellovacos et virtute et auctoritate et hominum numero valere C., utrum apud eos pudor an timor valeret C. ali premore več sram ali strah, ali je močnejši sram ali strah, quantum ego Marte, tantum valet iste loquendo O., rogando valere O. (z)moči s prošnjo, preces valuere O. so zmogle, so premagale, si vota valuissent O., apud quosdam merces valuit L., nil dona valuere V. niso nič opravili, niso imeli nobenega uspeha, eius ratio non valuit N. njegov nasvet ni obveljal, ut lex valeret, effecit N. uveljavil je zakon, crimen valet Ci. ali coniuratio valet S. zmaguje, haec fama valebat S. se je širila, valuit odium Ci. je prevladalo; namen oz. smoter se izraža s praep. ad, poklas. tudi z in z acc. moč (moči) imeti za kaj, imeti vpliv, moči vplivati na kaj, premoči kaj, pripomoči (pripomagati) k čemu, da se kaj stori: tu non solum ad neglegendas leges, verum etiam ad evertendas valuisti Ci., perficiam, ut invidia mihi valeat ad gloriam Ci., multum ad terrendos nostros valuit clamor C., qui (sc. amici) parum valent in unius elati solacium Sen. ph. nas pač ne morejo potolažiti za smrt edinega; occ.
a) (z inf.) (z)moči, premoči: Lucr., Val. Max., Suet. idr., tantum valet mutare vetustas V., eos ferrum acutum reddere valet H., nemo consistere in axe me valet excepto O., suos a direptione castrorum continere non valuit L., res secundae valent commutare naturam Cu.; inf. se dostavlja v mislih: secutae, quantum valuere (sc. sequi) O., di mihi dederunt, quidquid valuere (sc. dare) O.; non (nec) valere s quin: nec potestas horum valuit, quin eos praeferrent L.
b) veljati, meriti na koga, kaj, leteti na koga, kaj, biti na koga ali kaj, nanašati se na koga, kaj, namenjen biti komu, čemu: Lact., id responsum quo valeret N., hoc eo valebat, ut ad decertandum cogerentur N., definitio in omnes valet Ci. velja za vse, hoc videtur contra te valere Ci.; pesn.: quo valeat nummus H. za kaj je dober.
c) (o denarju) veljati, imeti vrednost, biti vreden: Varr., Plin., Icti., Aug., Ambr. idr., dum pro argenteis X aureus unus valeret L.
d) (o besedah) imeti pomen, pomeniti (pomenjati): Varr., Corn., Q., Suet. idr., quaerimus verbum, quod idem valeat Ci., hoc verbum quid valeat, non vident Ci. —

II.

1. biti zdrav, biti pri zdravju, dobro se imeti, dobro se počutiti (naspr. aegrotare, aegrum esse): Ca., Acc. ap. Non., Auct. b. Alx., Plin. iun., Cels. idr., valeo et salvus sum Pl., valen? valuistin? (= valesne? valuistine?) Pl., valet Euristheus O., recte valere Pl., bene, melius valere Ci., minus ali minus recte valere Ci. biti bolan (bolehen), ne biti nič kaj zdrav, optime valere et gravissime aegrotare Ci., ut vales? Ter. ali ut valet? H. kako se ima(š) ali počuti(š)?, valere corpore Ci. = valere a corpore Pl. na telesu, telesno, stomacho Iuv., ab oculis Gell., nec minus valeo, quam corpore, mente O., a morbo valui, ab animo aeger fui Pl.; impers.: quid agitur, Saguristio? ut valetur? Pl. kako je kaj?, kako je z zdravjem?; od tod kot stalno besedilo na začetku pisem: si vales, bene est (s kraticami: S. V. B. E.) ali si vales, gaudeo (S. V. G.), pogosto s pristavkom: ego (equidem) valeo (E. V. ali E. Q. V.) Ci. ep.; tudi: cura, ut valeas Ci. ep. ostani lepo zdrav.

2. kot običajen poslovilni pozdrav: valḗ (redkeje valeas Pl.), valēte, valēbis zdrav ostani!, zdravi ostanite!, bodi (bodite) zdravi!, srečno!, zbogom!, valeto Pl., Ter. zdrav ostajaj!, iamque vale et nati serva communis amorem V.; poseb. „vale“ dicere; tudi kot sklop, pisano valĕdicere (gl. valĕ-dīcō) reči „pozdravljen“, reči „zdravstvuj“, reči „zbogom“, vzeti (jemati) slovo, posloviti (poslavljati) se, srečo si dati (dajati): sub noctem dixere „vale“ O., saepe „vale“ dicto (abl. abs.) rursum sum multa locutus O., vale dicere (valedicere) alicui Sen. ph.; pesn. tudi s skrajšanim e v zevu (vocalis ante vocalem corripitur): dictoque valē (abl. abs.) valĕ inquit et Echo O., longum, formose, valē valĕ inquit, Iolla V.; v enakem pomenu tudi dicere alicui valere: iam dixisse rebus humanis valere Ap., abstinatissime retinuit, ut liberti servique mane salvere, vesperi valere sibi singuli dicerent Suet. da so mu voščili dobro jutro in lahko noč; od tod iubere aliquem valere: iubeo vos valere Pl. da ste mi zdravi!, zdravstvujte!, bodite zdravi!, iussi te valere Ci. (rekel sem ti „zdravstvuj“ =) poslovil sem se od tebe; nam. vale dicere poznolat. valē facere ali kot sklop valĕfacere: Ap., Vulg., Aug. idr.; vale kot poslovilni pozdrav na koncu pisem: vale Ci. ep., vive, vale H., vive valeque H.; tudi kot slovo od mrtvih: Cat., Aus. idr., Palla, aeternum vale V. zdravstvuj (pozdravljen, zbogom) na veke!; metaf. kot izraz odklanjanja zbogom!, srečno!, pojdi!, proč z (s) … !: Pl., Ter., O., Cat. idr., sitalis est deus, valeat Ci., quaque valeant ista Ci., „haud mihi vitā est opus hac“ ait et „valeas“ H. pusti me pri miru, valeat Venus valeantque puellae Tib., valete curae Petr. — Od tod adj. pt. pr. valēns -entis, adv. valenter

1. močen (močak), krepek (krepak), silen, mogočen: Pl., V., Cels., Stat., Gell. idr., iuvenis O., robusti et valentes satellites Ci., homo imbecillus a valentissima bestia laniatur Ci., facit ira valentem O., membris valens Nessus O., valenter resistere Col.; metaf. (o neživih subj.): Col., Cels. idr., trunci valentes V., tunicae valentes O. močne, debele, coepit … spirare valentius Eurus O.

2. zdrav, čvrst: Pl., Varr., Pr., Cels. idr., medicus confirmat propediem te valentem fore Ci., puer, horā undecimā cum valens in publico visus esset, ante noctem mortuus est Ci., sensus sani et valentes Ci.; subst. valēns -entis, m zdravi (naspr. aeger): Ci.; metaf.: animi valentes Ci.

3. metaf.
a) močen (močan), mogočen, vpliven: tam valenti resistere Ci., cum valenti ore pugnare Ci., cupivit bellum componere, quo valentior postea congrederetur N., opibus valentes N., valens flamma O., oppidum malum atque valens S., oppida valentissima N.
b) močen (močan) ali krepek (krepak) = moč dajajoč, zdravje dajajoč (prinašajoč), zdravilen, tečen, izdaten, redilen, hranljiv: cibus, medicamenta Cels., remedia nimis valentia Ci.
c) močen (močan) = silen, hud: fricatio, morbus, vitium Cels.
d) močen (močan) = izdatno učinkujoč, učinkovit, tehten: fraus valentior quam consilium Ci., causa O., causae valentes Ci., argumenta Q., oratio minus valens Varr., valentium carminum libri H., valens dialecticus Ci., solacium valentissimum Sen. ph., valente dicere ali valenter (dictum) Val. Max. krepko, s poudarkom, živo.

vcepiti glagol
1. (vsaditi v zavest; privzgojiti) ▸ beleolt, oltMalo ljudi na pomembnih funkcijah se zaveda, kako neprecenljive so vrednote, ki jih starši z vzgojo vcepijo svojim naslednikom. ▸ Csak kevés fontos tisztséget betöltő ember van tudatában annak, mennyire felbecsülhetetlenek azok az értékek, amelyeket a szülők a nevelés során oltanak az utódaikba.
Trener nam je že tedaj vcepil v glavo, da je pomembna le ta tekma in da jo lahko dobi eno ali drugo moštvo. ▸ Az edző már akkor beleoltotta a fejünkbe, hogy csak ez a meccs a fontos, és hogy bármelyik csapat győzhet.

2. (vnesti v organizem) ▸ beültet, bead
Veliko otrok pa je s sorodniki center zapustilo, še preden so jim lahko vcepili vse odmerke cepiva. ▸ kontrastivno zanimivo Azonban a központot sok gyermek elhagyta a szüleivel, mielőtt beadhatták volna nekik a vakcina valamennyi oltását.
Raziskovalci so dva tuja gena vcepili v dedno zasnovo bacillusa anthracisa. Nova različica povzročitelja vraničnega prisada je bila odporna na cepiva. ▸ A kutatók két idegen gént ültettek be a bacillus anthracis genotípusába. A lépfene kórokozójának az új változata ellenállóvá vált a vakcinák ellen.

3. (vtisniti) ▸ beültet
Predlagal bi akcijo, da bi vsako podjetje v proizvodnji svojega izdelka vcepilo nekaj, kar bi bilo specifično. ▸ kontrastivno zanimivo Olyan akciót javasolnék, melynek keretében minden vállalat a termékének a gyártási folyamatába valami speciálisat vinne be.
Fordovci pri Mondeu niso imeli veliko dela, ko so mu vcepili še več športnega duha, saj je že v osnovi zelo dinamičen avtomobil. ▸ kontrastivno zanimivo A fordosoknak a Mondeoval nem volt sok dolguk, a sportossága fokozásánál, mivel ez már alapjáraton is egy dinamikus jármű.

4. (vstaviti cepič v rastlino) ▸ beleolt, beolt
Cepič za brst odrežemo iz zrelega poganjka tekočega leta in ga vcepimo v urez podlage. ▸ Az oltóvesszőt a folyó évi zöld hajtásról metsszük le, és beleoltjuk az alanyon lévő hasítékba.

vêlik (-íka -o)

A) adj.

1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
velik nos un grande naso, un nasone
veliki lov caccia grossa
veliko premoženje un bel patrimonio
velika vsota forte somma, somma ragguardevole
velika torba una borsa capace
velik del dobička larga parte degli utili
velika napaka errore madornale
velika goba fungo maiuscolo

2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
politik velikega stila un politico di grande stile
pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. strah ima velike oči paura fa novanta
rel. velika noč Pasqua
pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
velik dotok illuvie
velik izdatek dispendio
časn. velik naslov spallone
velik neotesanec zoticone
velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
velik (mesarski)
nož coltella
pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
velik ploščat čopič pennellessa
pren. velik prah polverone
avt. velik tovornjak bisonte della strada
velik transparent striscione
pog. velika količina barcata, buggerio, mare
velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
velika zmešnjava bailamme
velika ženska donnone, donnona
šalj. velika žepna ura martinaccio
šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
PREGOVORI:
velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo

B) velíki (-a -o) m, f, n
zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
PREGOVORI:
iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai

višin|a¹ ženski spol (-e …) die Höhe (tudi matematika); višjega kraja, letala: die Höhenlage
višina dveh/petih metrov eine Höhe von zwei/fünf Metern
relativna višina relative Höhe
(meridianska Mittagshöhe, minimalna Mindesthöhe, minimalna višina letenja Mindestflughöhe, največja dopustna [Durchlaßhöhe] Durchlasshöhe, plečna Schulterhöhe, rekordna Rekordhöhe, slemenska Firsthöhe, tlačna Druckhöhe, črk Schrifthöhe, dvigovanja Steighöhe, hrbta Schulterhöhe, lasu Florhöhe, naklade Auflagenhöhe, nasipanja Schütthöhe, padavin Niederschlagshöhe, padca Fallhöhe, pasu Taillenhöhe, plime Fluthöhe, skoka Sprunghöhe, snega Schneehöhe, stopnice Stufenhöhe, stožca Kegelhöhe, tečaja/pola Polhöhe, tona Tonhöhe, vode Wasserhöhe, višin vsaj Mindesthöhe [von], zajezitve Stauhöhe)
… višine Höhen-
(merjenje die Höhenmessung, nastavitev der Höhenversteller, die Höheneinstellung, označitev die Höhenmarkierung, uravnavanje der Höhenversteller, die Höhenverstellung, zatič za nastavitev die Höhenklemme)
do višine … bis in die Höhe, bis zur Höhe
(ramen bis in die Schulterhöhe)
nadmorska višina Meereshöhe, Seehöhe
… nadmorske višine/na višini … nad morjem … über Normalnull/über dem Meeresspiegel/über dem Meer, … Seehöhe, Meereshöhe
prilagojen višini höhenadaptiert
pridobivati/izgubljati višino letalstvo (dvigati se/padati) an Höhe gewinnen/verlieren
do višine bis in die Höhe von …
do višine ramen bis in die Schulterhöhe
na višini auf der Höhe (tudi figurativno)
biti na višini (v formi) auf der Höhe sein
izgubljati na višini absacken, fallen
pred višino vor der Höhe
strah pred višino die Höhenangst
v višini in der Höhe
v višini (10 m) in der Höhe von (10 Metern)
v višini oči in Augenhöhe
v višini pasu in Taillenhöhe
v višini prsi in Brusthöhe
v višino in die Höhe
skakalec v višino šport der Hochspringer
skakalka v višino šport die Hochspringerin
skok v višino šport der Hochsprung
skakališče za skok v višino šport die Hochsprunganlage
štrleti/moleti v višino hochragen, aufragen
vreči v višino hochwerfen
z višine aus der Höhe

vlíti (vlíjem) | vlívati (-am) perf., imperf.

1. versare; colare (dentro):
vliti vino v steklenico versare il vino nella bottiglia
vliti pijačo vase tracannare il vino d'un fiato
vlivati tekočo kovino v formo colare il metallo fuso nella forma

2. pren. infondere, trasfondere, instillare, incutere:
vliti komu pogum infondere coraggio in qcn.
vlivati strah v kosti incutere paura
vlivati otrokom spoštovanje do narave instillare nei bambini il rispetto della natura

vliva|ti (-m) vliti gießen in, eingießen, hineingießen, abgießen; (vkapati) eintropfen
figurativno vlivati strah (v kosti) komu (jemandem) [angst] Angst machen, (jemandem) Furcht einflößen/einjagen
vlivati pogum, upanje: verleihen
vlivati pogum s prigovarjanjem: (jemandem) Mut einreden
moči: spenden, verleihen (Kraft spenden/verleihen)
ki vliva moči kraftspendend
ki vliva strah Furcht einflößend

vocō -āre -āvī -ātum (vōx)

1. brez obj. (po)klicati: nec sese dedit in conspectum, quamquam vocabam Enn., quis vocat? Plin., vin vocem huc ad te? Voca! Pl.; pren.: quo fata vocas? V. kam kličeš usodo = kaj zahtevaš od usode?, quo dura vocat Fortuna, sequamur V., qua vocat ira O., quo subita vocasset res L., quocumque vocasset defectionis spes L.; trans.
a) (z notranjim obj.) klicati: nomen viri O., Paeana voco O. kličem „Pajan“, Phaëthonta vocant O. kličejo „Faetont“; (z zunanjim obj.) (po)klicati, pozvati (pozivati), priklicati (priklicevati): suos clamore V., summā Thesea voce voco, caeruleum Tritona vocat O., nomine (po imenu) quemque vocans V., spero (sc. te) … nomine Dido saepe vocaturum V. da boš … klical Didono po imenu, da boš klical … Didonino ime, vocare comites O., pueris vocatis H., vocare concilium V., O., contionem (nam. milites ad contionem) T., senatum L. ali patres V. sklicati (sklicevati); pesn.: vocare auxilium (na pomoč) V., pugnas (na boj, v boj) V.; na vprašanje od kod?: milites ab operibus C. odpoklicati, magnam iumentorum atque hominum multitudinem ex omni provincia C.; na vprašanje kam? ali čemu?: Dumnorigem ad se vocat C., vocare milites ad arma Ci., C., N., ad concilium milites L. ali ad contionem milites L., Iust. sklicati, consul ad consilium vocavit L. je sklical vojni svèt, je sklical bojni posvet, vocare in senatum L., in templa V., in arma V., aliquem auxilio (na pomoč) T.; pren.: si te fata vocant V., nos alias hinc ad lacrimas eadem horrida belli fata vocant V. = grozna vojna usoda nas kliče od tod, da pokopljemo druge, ki so prav tako padli v boju, cornix plenā pluviam vocat improba voce V. kliče dež = naznanja dež, votis vocare imbrem V. izprositi dež, vocare zephyros V., aurae vela vocant V. sape (vetrovi) čakajo na jadra = so ugodne (primerne) za jadranje; od tod: ventis vocatis ibitis Italiam V. ko boste dobili (imeli) ugoden veter, agmine remorum ventisque vocatis V. z vsemi vesli in jadri.
b) klicati = (po)imenovati, nazvati (nazivati), nasloviti (naslavljati): quae si tu alio nomine vis vocare Ci. fr. ap. Aug., oppidum … Britanni vocant, cum silvas impeditas vallo atque fossa munierunt C., extemplo cum classe profectus Leucadem ad Heraeum quod vocant naves adplicuit L. kakor ji pravijo, vocare nomina maiorum T., infantem nomine matris vocavit V., patrioque vocat de nomine mensem O.; z dvojnim acc.: Enn. ap. Varr. idr., aedificia … , quae mapalia illi vocant S., alii alios timidos vocant S., quem Romani deinde vocaverunt Inuum L., (sc. amorem) coniugium vocat V., me miserum vocares H., lapis, quem Magneta vocant patrio de nomine Graeci Lucr., Bruttiosque se ex nomine mulieris vocaverunt Iust.; v pass. imenovati se, ime biti komu: qui vocare? Ter. kako te kličejo?, kako ti je ime?, ego vocor Lyconides Pl., iam lepidus vocor Ter., fundus, qui Sabinus vocatur Ci., in porticu, quae Poecile vocatur N., patiens vocari Caesaris ultor H., sive tu Lucina probas vocari H., neu Troas fieri iubeas Teucrosque vocari V. ne daj, da bi … = ne sili jih, da bi se imenovali Tevkri.
c) ogovoriti (ogovarjati), nagovoriti (nagovarjati): sermone communi vocabat Petr.

2. occ.
a) (na pomoč) (po)klicati, pozvati (pozivati) koga (poseb. bogove), ponižno, pohlevno (po)prositi, naprositi (naprošati) koga, klicati k bogovom, bogove: vocibus (glasno) vocare Iust., levare … pauperem … vocatus atque non vocatus audit H., me voce (glasno) vocantem V., vocare deos H., deos hominesque, Lucinam O., patriosque vocavi voce deos V., voce vocans Hecaten V., magnā manes ter voce vocavi V. (poslovilni klic umrlemu), vocare cetera sidera T., auxilio vocare deos V., divos in vota V. ob zaobljubah klicati k bogovom, obljubiti (zaobljubiti se) na bogove oz. pri bogovih (po drugih: klicati bogove, naj zaužijejo zaobljubljene žrtve), fratrem … in vota vocavit V. je z (za)obljubami poklical svojega (mrtvega) brata (na pomoč), votis vocari V. z obljubami se dati pregovoriti k uslišanju prošnje (prošenj), opemque dei non cassa in vota vocavit V. prosil je božjo pomoč, da bi (za)obljube ne bile zaman (brezuspešne), vobis (sc. diis) in verba vocatis O. poklicavši vas za pričo govorjenim besedam.
b) (pred kako oblast, poseb. pred sodišče) (po)klicati, pozvati (pozivati): tribuni consulem in rostra vocari iusserunt Varr. ap. Gell., vocat te dictator L., vocare aliquem in ius, in iudicium Ci. ali ad iudicium Q., aliquem ex iure manum consertum vocare (gl. II. cōnserō).
c) (na gostijo, v goste (gosti), na obed) (po)vabiti, (po)klicati, pozvati (pozivati): si quis esum me vocat Pl., esum vocatus Ph., vocare aliquem ad cenam Ter., Ci. ep., ad prandium vulgo vocati Ci., vocare aliquem ad pocula O., deos ruris ad sacra O., domum suam istum non fere quisquam vocabat Ci.; samo vocare (aliquem): convivam Pl., me vocato Pl., spatium vocandi dabitur plurimum Ter. vabiti v svate, eos vocabat, quorum mores a suis non abhorrerent N., (sc. Agrippinam) vocare desiit Suet., bene vocas Pl. (tako pravi tisti, ki odkloni povabilo na obed =) hvala, ne morem sprejeti = sem že povabljen (prim.: locata est res in opera locata est Pl.).

3. metaf.
a) (prijazno) (po)klicati, pozvati (pozivati), (po)vabiti: quod me ad vitam vocas Ci. ep., quam in spem me vocas? Ci. ep. kako upanje mi daješ (vzbujaš)?, vocare servos ad libertatem L., nox fessos ad quietem vocabat L., vocat auster in altum V. vabi k odplutju (izplutju), cursus in altum vela vocat V., quo cuiusque cibus vocat atque invitat euntis Lucr., feriae, quae me ad studium vocent Ph.; pesn. z inf.: sedare sitim fluvio vocabant Lucr.; occ. (sovražno ali h kaki sovražni dejavnosti) pozvati (pozivati), (raz)dražiti, razvne(ma)ti, izzvati (izzivati), spodbuditi (spodbujati): cum hinc Aetoli, haud dubii hostes, vocarent ad bellum L., cum ipso anni tempore ad gerendum bellum vocaretur C., cantu vocat in certamina divos V., vocare populum Romanum armis T., vocare hostem V., T., voca ventos V. = skušaj jih prehiteti, illum aspice contra, qui vocat V. ki poziva na dvoboj (k dvoboju), vocare ad pugnam T., ad deditionem L.; pren.: adrogantiā vocare offensas T. prizadevati žalitve, razžaliti ali nakopa(va)ti si mržnjo.
b) (koga ali kaj kam, v kak položaj ali kako duševno stanje) spraviti (spravljati), postaviti (postavljati), potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči, pripraviti (pripravljati) do česa: sanguine in corpora summa vocato O. ko je kri stopila (pridrla) na površje telesa, me ad Democritum vocas Ci. kažeš mi Demokrita, napotuješ me na Demokrita, vocare cuncta ad senatum T. dodeliti (dodeljevati) senatu, vocare aliquem ali aliquid ad calculos (gl. calculus) Val. Max., aliquid ad computationem Plin. iun. kaj (z)računati, preračunati (preračunavati), aliquem ad rationem reddendam Q. koga poklicati (vzeti) na odgovor, verba sub iudicium O. vzeti v natančen (podroben) pretres, ad poenam vocare natos V. ali caput imperii T. v strah vzeti, kaznovati, pokoriti, aliquid in periculum ac discrimen vocare Ci. spraviti (spravljati) v … , rem publicam ad exitium ali templa ad exitium et vastitatem Ci. spraviti (spravljati) v propad (in opustošenje), pogubiti (pogubljati) (in (o)pustošiti), ne te in eundem luctum vocem Ci. ep., vocare aliquem in odium, in invidiam (apud aliquem) Ci. omrziti koga (komu), narediti koga osovraženega (pri kom), vzbuditi (pri kom) sovraštvo do koga, in suspicionem Ci. osumiti, sumničiti, komu se vzbuditi sum glede koga, in crimen Ci., N. ali in culpam Q. (ob)dolžiti, (o)kriviti, carmina in novum crimen O. znova kriviti, aliquid in dubium Ci. (po)dvomiti o čem, aliquid in disceptationem ac controversiam Ci. kako stvar narediti sporno in diskutirati o njej (pregovarjati se glede nje), vocant animum in contraria curae V. skrbi vlečejo duha sem in tja, navzkrižne skrbi mučijo srce, ad integritatem maiorum spe suā hominem vocabant Ci. upali so (nadejali so se), da bo prav tako pošten kot njegovi predniki, socios in regna vocare V. pozvati kot tovariše (družnike, sodruge) v kraljestvo, hunc illum fatis … portendi generum paribusque in regna vocari auspiciis V. da ga (usoda) kliče k vladarstvu, in commune honores vocare L. narediti za skupne, vocare aliquem in partem Ci. narediti (delati) koga deležnega, (u)deležiti koga, poskrbeti, da je kdo deležen česa; z gen. (česa): in partem praedae vocare deos L. ali Iovem vocare in partem praedamque (ἑ`ν διὰ δυοῖν = in partem praedae) V., se in partem curarum ab illo vocatum T., in partem hereditatis mulieres vocatae sunt Ci. del dediščine je kot delež pripadel ženskam, del dediščine so kot delež dobile ženske; tako tudi: vocandos … in portionem muneris Ionios Iust.

vod|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. das Wasser
… vode Wasser-
(analiza die Wasseranalyse, curek der Wasserstrahl, cvetenje die Wasserblüte, dotok der [Wasserzufluß] Wasserzufluss, dovajanje die Wasserzufuhr, globina die Wassertiefe, izločevalnik der Wasserabscheider, izpodrinek die Wasserverdrängung, kapljica der Wassertropfen, količina die Wassermenge, količina v čem der Wassergehalt, krogotok der Wasserkreislauf, madež od vode der Wasserfleck, nosač der Wasserträger, onesnaženje die Wasserverschmutzung, pomanjkanje der Wassermangel, die Wasserarmut, poraba der Wasserverbrauch, površina die Wasseroberfläche, pridobivanje die Wassergewinnung, priprava die Wasseraufbereitung, shranjevanje die Wasserspeicherung, temperatura die Wassertemperatur, trdota die Wasserhärte, višina Wasserhöhe, der Wasserstand, vpijanje die Wasseraufnahme, zajetje/zajemanje die Wasserfassung, zaloga der Wasservorrat)
nivo vode der Wasserspiegel
(v krasu Karstwasserspiegel)
odvajanje vode die Entwässerung
zaščita vode der Gewässerschutz

2.
brakična voda Brackwasser
jezerska voda Seewasser
morska voda Meerwasser
sladka voda Süßwasser
slana voda Salzwasser
ledena voda Eiswasser
mineralna voda Mineralwasser ➞ → mineralna voda
ponikajoča voda Sickerwasser
površinska voda Oberflächenwasser
pronicajoča voda Drängewasser
rečna voda [Flußwasser] Flusswasser
stoječa voda stilles Wasser
talna voda Grundwasser
tekoča voda Fließwasser
termalna voda Thermalwasser
vodovodna voda Leitungswasser
zdravilna voda Heilwasser
živa voda Lebenswasser
voda iz izvira Quellwasser
voda iz staljenega snega/ledu Schmelzwasser
voda iz vodnjaka Brunnenwasser

3.
mrzla voda kaltes Wasser, Kaltwasser
topla voda warmes Wasser, Warmwasser
mrzla in topla voda Kalt- und Warmwasser
vroča voda heißes Wasser, Heißwasser, Warmwasser
namizna voda Tafelwasser
neprečiščena voda Rohwasser
pitna voda Trinkwasser ➞ → pitna voda
porabna/tehnična voda Brauchwasser
rabljena voda Spülwasser
sveža voda Frischwasser
tehnična voda Nutzwasser, Brauchwasser
umazana voda Schmutzwasser
voda od kuhanja zelenjave die Gemüsebrühe
voda od pomivanja posode das Spülwasser
voda za čaj Teewasser
voda za gašenje Löschwasser
voda za kopanje Badewasser
voda za oskrbo Versorgungswasser
voda za umivanje Waschwasser

4.
religija blagoslovljena voda Weihwasser
krstna voda Taufwasser

5.
figurativno češpljeva voda kava: der Blümchenkaffee

6.
vode množina Wasser množina, das Wasser
(globinske das Tiefenwasser)
odpadne vode das Abwasser
padavinske vode das Niederschlagswasser, Niederschlagswässer množina
|
to je voda na njegov mlin das ist Wasser auf seine Mühle, das ist Wind in seine Segel
voda mu sega do vratu das Wasser steht ihm bis zum Hals
bati se vode wasserscheu sein
vihar v kozarcu vode ein Sturm im Wasserglas
ne biti vreden pol fajfe vode keinen [Schuß] Schuss Pulver wert sein
do tedaj bo preteklo še dosti vode bis dahin läuft noch viel Wasser den Berg hinunter
piti vodo Wasser trinken, ein Wassertrinker sein
nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
ki veže vodo wasserbindend

brez vode wasserlos
potegniti iz vode aus dem Wasser ziehen, auffischen
figurativno kot bi ga/jo iz vode potegnil biti videti: wie aus dem Wasser gezogen

iti na vodo Wasser lassen ➞ → voda²

na vodi auf dem Wasser
pristanek na vodi letalstvo die Wasserung, die Wasserlandung
pristati na vodi letalstvo wassern, zu Wasser gehen, zasilno: notwassern
figurativno čutiti na vodi vorausahnen
smučanje na vodi šport das Wasserskilaufen, der Wasserschisport
tresti se kot šiba na vodi zittern wie Espenlaub

nad vodo über Wasser
držati se nad vodo sich über Wasser halten

ob vodi am Wasser, am Wasserlauf
biti ob vodi figurativno nichts als Wasser zu sich nehmen
ob kruhu in vodi bei Brot und Wasser

iti po vodo Wasser holen
figurativno vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht

po vodi auf dem Wasser, zu Wasser, transportirati: auf dem Wasserweg
po kopnem in po vodi zu Wasser und zu Lande
medicina hoditi po vodi Wasser treten
hoja po vodi das Wassertreten
plavati po vodi auf dem Wasser treiben, (den [Fluß] Fluss/Bach) hinuntertreiben
potreba po vodi der Wasserbedarf

pod vodo unter Wasser, getaucht
biti pod vodo (poplavljen) unter Wasser stehen, v goboki vodi: unter Wasser sein

strah pred vodo die Wasserscheu

v vodo ins Wasser
pasti v vodo ins Wasser fallen (tudi figurativno)
skoki v vodo šport das Wasserspringen
spustiti v vodo ribe: einsetzen
vlivanje v vodo der [Wasserguß] Wasserguss

v vodi im Wasser
kopati se v mrzli/topli vodi kalt/warm baden
kaljenje v vodi tehnika die Wasserhärtung
počutiti se: kot riba v vodi wie ein Fisch im Wasser
namakati/namočiti v vodi wässern
obstojen v vodi wasserbeständig
(v trdi hartwasserbeständig), wasserfest
prati/umivati v mrzli/topli vodi kalt/warm waschen
topen v vodi wasserlöslich
netopen v vodi wasserunlöslich
zdrav kot riba v vodi pumperlgesund
živeč v vodi/prilagojen življenju v vodi živalstvo, zoologija im Wasser heimisch, wasserlebend

z vodo mit Wasser
bogat z vodo wasserreich
britje z vodo die [Naßrasur] Nassrasur
hlajen z vodo wassergekühlt
jarek z vodo der Wassergraben
preskrba z vodo die Wasserversorgung
(individualna Einzelwasserversorgung, s toplo Heißwasserversorgung)
zasičenost z vodo die Wassersättigung
razredčiti z vodo wässern
reven z vodo wasserarm
stiska z vodo die Wassernot
zdravljenje z vodo die Wasserkur, die Wasserbehandlung (z mrzlo Kaltwasserbehandlung)

za vodo für das Wasser, fürs Wasser
brizgalna za vodo die Wasserspritze
cisterna/posoda za svežo vodo der Frischwassertank
kotel/kotliček za vodo der Wasserkessel
kozarec za vodo das Wasserglas
neprepusten za vodo wasserdicht, wasserundurchlässig
prepusten za vodo wasserdurchlässig
tank za vodo der Wassertank
vedro za vodo der Wassereimer
vrč za vodo der Wasserkrug
zbiralnik za vodo der Wasserbehälter

vótel (-tla -o) adj.

1. cavo, vuoto, incavato:
rastlina z votlim steblom pianta con fusto cavo

2. profondo, cavernoso:
votel glas voce cavernosa

3. pren. vuoto vacuo

4. pren. infondato, indeterminato:
votel strah una paura infondata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gledati z votlimi očmi guardare con occhi vuoti
votle mere misure di capacità
bot. votli petelinček coridale (Corydalis cava)
grad. votli tlakovec tavella
votli zidak forato; pignatta
votlo steklo vetro soffiato
PREGOVORI:
strah je na sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni la paura è fatta di niente

votlina samostalnik
1. (naravni prostor) ▸ üreg, sziklaüreg, odúNa stene votlin je pračlovek risal živali in tako obvladal svoj strah pred zlimi duhovi, preden je odšel na lov. ▸ A sziklaüregek falaira az ősember állatokat rajzolt, így küzdötte le vadászat előtt a rossz szellemekkel szembeni félelmét.Obalo krasijo globoke votline, strme stene in posamezni kamniti stebri. ▸ A tengerpartot mély üregek, meredek sziklák és különálló kőoszlopok tarkítják.
2. (del telesa) ▸ üregEndoskop je optični inštrument za pregledovanje telesnih votlin. ▸ Az endoszkóp a testüregek vizsgálatára szolgáló optikai műszer.Že na kopnem poskusimo izenačiti pritisk v votlinah glave, da nas težave ne bi presenetile v vodi. ▸ Már a szárazföldön próbáljuk kiegyenlíteni a fejüregekben lévő nyomást, hogy ne a vízben érjenek minket váratlanul a nehézségek.Zaklopka normalno omogoča tok krvi v eni smeri iz zgornje votline srca v sosednji prekat. ▸ A billentyű általában lehetővé teszi, hogy a vér egy irányban áramoljon a szív felső üregéből a szomszédos kamrába.

3. (o obliki) ▸ üreg, odú, vájat
V tisti votlini nisem mogel delati, ker nisem mogel postaviti svoje mize. ▸ Abban az odúban nem tudtam tovább dolgozni, mert nem tudtam felállítani az íróasztalomat.
Stolnica je bila velikanska, mračna votlina. ▸ A stand egy hatalmas, sötét odú volt.
Na vozovih so izdolbli manjše votline. ▸ Apró vájatokat véstek a szekerekbe.
Sklenemo dlani, tako da dlani objameta druga drugo in nastane votlina. ▸ Kulcsoljok össze a tenyereinket úgy, hogy köztük egy üreg keletkezzen.

4. (o psihičnem stanju) ▸ bugyor, üreg, odúV temnih votlinah njegovega uma je začel rasti strah. ▸ Az elméje sötét bugyraiban nőni kezdett a félelem.
Moški se občasno zatečejo v svojo votlino, ko po napornem dnevu potrebujejo mir in počitek. ▸ A férfiak időnként visszavonulnak az odvukba, amikor egy fárasztó nap után nyugalomra és pihenésre van szükségük.

vrát (-ú) m

1. anat. collo; ekst. strozza; ekst. gola:
koga zgrabiti za vrat prendere qcn. per il collo, afferrare qcn. per la strozza
kokošim vrat zaviti tirare il collo ai polli
pren. komu za vrat stopiti mettere il piede sul collo a qcn.
nastaviti komu nož na vrat mettere il coltello alla gola
pren. vrat si zlomiti rompersi l'osso del collo
pren. do vratu tičati v dolgovih, v godlji essere indebitato fino al collo, essere in pasticcio fino alla gola
na vrat na nos a rotta di collo

2. (ožji del predmeta) collo; gola:
vrat steklenice il collo della bottiglia
vrat vaze la gola di un vaso
bot. vrat plodnice stilo
anat. maternični vrat collo dell'utero
vrat stegnenice collo del femore
bot. koreninski vrat colletto della radice
vrat pestiča stilo
vrat zoba colletto del dente
muz. vrat (pri violini) manico
vrat note il gambo, gambetta della nota
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ukloniti, upogniti vrat pred kom piegare il collo davanti a uno
pren. zaviti nasprotniku vrat vincere, sbaragliare l'avversario
obesiti komu svoje obveznosti na vrat scaricare su di uno i propri obblighi
obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
bibl. bolje bi mu bilo, da bi si obesil mlinski kamen na vrat in se potopil farebbe meglio a legarsi una macina al collo e annegare nel profondo del mare
skočiti sovražniku za vrat attaccare il nemico alle spalle
strah ga stiska za vratom, čuti srce v vratu ha il cuore in gola
imeti otroka, bolnika na vratu dover mantenere un bambino, aver cura di un malato
odločiti se na vrat na nos decidersi di punto in bianco, precipitosamente

vzbujajoč [ó] (-a, -e)
strah vzbujajoč [schreckenerregend] Schrecken erregend, schreckenerregend
skrb vzbujajoč [besorgniserregend] Besorgnis erregend

wind¹ [wind] samostalnik
veter; vihar, vihra; vetrna tromba
aeronavtika smer vetra; zrak; vonj, duh, voh
medicina vetrovi, napenjanje, plini; dih, dihanje; (trebušna) prepona
množina strani neba; (umetni) zračni tlak
glasba, ednina, konstrukcija pihala
figurativno prazne besede, čenče

between wind and water figurativno na občutljivem mestu
from the four winds z vseh strani neba, od vsepovsod
in(to) the wind's eye, into the teeth of the wind proti vetru
by the wind navtika s spodnjim vetrom (veter z boka proti ladijskemu kljunu)
off the wind s polovičnim vetrom (med bočnim in krmilnim)
to the four winds na vse (štiri) vetrove
like the wind kot veter, kot strelica, hitro
capful of wind vetrič, sapica od časa do časa
a fair (contrary) wind ugoden (neugoden) veter
puffed up with wind figurativno napihnjen, nadut, domišljav
slant of wind navtika sunek ugodnega vetra
sound in wind and limb v odlični telesni kondiciji
to be in the wind figurativno biti v zraku
there is s.th. in the wind figurativno nekaj je v zraku
all his promises are but wind vse njegove obijube so le prazne besede
it is an ill wind that blows nobody good v vsaki nesreči je tudi kaj dobrega
to break wind medicina spuščati vetrove
to catch wind of s.th. zavohati kaj
to cast (ali to fling; ali to throw) to the wind na vse vetrove vreči, figurativno zapravljati, ne se zmeniti za
to come from the four winds priti z vseh strani sveta
to find out how the wind blows (ali lies) ugotoviti, kako veter piha (tudi figurativno)
to get (the) wind of s.th. zavohati, zasumiti, priti na sled, zvedeti, slišati kaj
the affair got (ali took) wind stvar se je razvedela
to get the wind up prestrašiti se, imeti tremo; pobesneti
to have lost one's wind biti ob sapo
to have one's wind taken biti paraliziran zaradi udarca v trebušno prepono (pri boksanju)
to hit in the wind figurativno zadati udarec v želodec
to put the wind up s.o. prestrašiti koga, pognati komu strah v kosti
to raise the wind sleng, figurativno dobiti potrebni denar; dvigniti prah
the wind rises veter nastane, se dvigne
to lose one's wind priti ob sapo
to recover one's wind zopet k sapi priti
to go to the winds figurativno propasti
he preaches to the winds govori v veter (zaman, stenam)
to sail before the wind pluti, jadrati z vetrom v hrbtu
to sail close to the wind figurativno delati nekaj, kar je komaj še pošteno; mejiti na nezakonitost; figurativno skrajno varčno gospodariti
to pump wind into the tire napolniti pnevmatiko z zrakom
to sail with every shift of wind jadrati, kakor veter potegne, figurativno obračati svoj plašč po vetru
to sow the wind and reap the whirlwind sejati veter in žeti vihar
to speak to the winds govoriti v veter, zaman (stenam) govoriti
to take the wind out of s.o.'s sails figurativno prehiteti koga s čim, kar je on hotel napraviti, ter ga s tem oškodovati; premagati koga z njegovim lastnim orožjem
to be troubled with wind medicina imeti vetrove
to whistle down the wind figurativno zaman kaj želeti

wing¹ [wiŋ] samostalnik
perut, krilo (tudi figurativno)
okrilje; stran, krilo (vrat, zgradbe, vojske)
gledališče odrska stran, stranska kulisa
šaljivo laket (človeka)
sleng sprednja noga (štirinožca)
aeronavtika krilo, nosilna površina
pogovorno pilotski znak
šport krilo
aeronavtika skupina treh (ameriško šestih)
eskadrilj; (po)let, letenje
množina, gledališče stranske kulise

on the wing v (po)letu, leteč; figurativno na potovanju
birds are on the wing ptice so v poletu, leté
under s.o.'s wing(s) pod okriljem koga
to clip s.o.'s wings figurativno pristriči komu krila
he is always on the wing on nikoli ne miruje
to come on the wings of the wind privihrati kot veter, priti na krilih vetra
the news spread on the wings of the wind vest se je bliskovito razširila
to get the wings napredovati v položaj pilota
to lend (ali to add) a wing to s.th. pospešiti kaj
fear lent her wings strah ji je dal hitrost
riches take wings bogastvo hitro skopni
to take wings vzleteti, poleteti, odleteti
to take under one's wings vzeti pod svoje okrilje

wing² [wiŋ] neprehodni glagol
leteti; hiteti kot na krilih
prehodni glagol
opremiti, oskrbeti s krili, s perjem (npr. strelico); dati krila (čemu); pospešiti; nositi na krilih; preleteti, leteti skozi; izstreliti (odpeti) (strelico); odposlati (ekspresno pismo); zadeti ptico v krilo
pogovorno raniti v ramo, v roko (zlasti v dvoboju); sestreliti (letalo)
gledališče popolnoma se zanesti na suflerja (pri vlogi)

to wing an arrow izstreliti puščico v zrak
to wing one's way (od)leteti
fear winged his steps strah je dal krila njegovim korakom

woman¹ množina women [wúmən, wímin]

1. samostalnik
ženska, žena; ženski spol (ženske); ljubica; metresa; soproga, žena; sobarica, postrežnica; ženska čud (narava), ženska čustva; moški z ženskimi lastnostmi, "baba"

the woman figurativno ženska, tipično žensko
woman's man ženskar
woman's reason ženska logika
woman of the world svetska, svetovnjaška ženska; izkušena ženska
woman of all works ženska (deklè) za vsa dela
born of woman od ženske rojen (umrljiv)
woman's wit ženska intuicija
the scarlet woman figurativno poganski Rim, papeški Rim; posvetni duh
single woman samostojna ženska; (stara) devica
an old woman starka
it's the woman in her to je žensko(st) v njej (kar je ženskega v njej)
there's a woman in it za tem tiči (kaka) ženska, tu ima ženska prste vmes
to make an honest woman of vzeti (zapeljano dekle) za ženo
to play the woman biti rahločuten ali plah (boječ), pokazati strah (bojazen), jokati, cmeriti se
there is too much of the woman in him preveč je ženskega v njem

2. pridevnik
ženski

woman artist umetnica
woman friend prijateljica
woman doctor zdravnica
woman student študentka
woman suffrage ženska volilna pravica
woman hater sovražnik žensk
woman servant služkinja