Franja

sag [sæg]

1. samostalnik
povešenje (vrvi), uleknitev, ukrivljenost, udrtost, depresija; popuščanje, upad(anje)
ekonomija začasen padec cen
navtika odvračanje ladje od prave smeri

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
ulekniti (se), povesiti (se), ukriviti (se), upogniti (se), pogrezniti (se); (o cenah) pasti
navtika kreniti s prave smeri; nagniti se na stran (most, vrata); znižati (cene)

sagging market ekonomija popuščajoče tržišče
sagging shoulders viseča ramena
to sag in price pasti v ceni
the bridge sags most se (v sredini) poveša, useda

saigner [sɛnje] verbe intransitif krvaveti (du nez iz nosu) verbe transitif puščati kri (quelqu'un komu); zaklati (žival) odvesti stran (vodo), osušiti (travnik)

se saigner izkrvaveti, figuré žrtvovati se
la plaie saigne encore rana še krvavi; figuré bolečina je še živa
saigner un apoplectique puščati kri apoplektiku
se saigner aux quatre veines svoje zadnje dati (pour quelqu'un za koga)
saigner un porc, un poulet zaklati prašiča piščanca
saigner un fossé izpustiti vodo iz jarka
saigner à blanc popolnoma izmozgati izčrpati
le cœur me saigne srce mi krvavi
saigner les contribuables izsesavati davkoplačevalce, davčne zavezance

Saugseite, die, Technik podtlačna stran, sesalna stran

sbaraccare v. tr. (pres. sbaracco)

1. pog. odstraniti, odstranjevati; spraviti stran

2. absol. oditi, pobrati se

sbavatura f

1. slinjenje; slina, slinasta sled

2. barvna sled

3. pren. ekskurz, skok v stran

scansare

A) v. tr. (pres. scanso)

1. odmakniti, odmikati

2. ogniti, izogibati se

B) ➞ scansarsi v. rifl. (pres. mi scanso) umakniti, odmikati se; stopiti, stopati v stran

scarto² m

1. skok vstran, zavijanje na stran

2. odklon, deviacija

3. mat. odstop, odmik

4. razlika; razmik, presledek, interval:
scarto temporale časovni razmik

scat³ [skæt]

1. prehodni glagol
preplašiti, prepoditi, pregnati
neprehodni glagol
zbežati

2. medmet
proč!, stran!

Schattenseite, die, osojna stran; senčna stran/plat (tudi figurativ)

Schattseite, die, Geographie osojna stran

Schauseite, die, reprezentativna/sprednja stran

schierare

A) v. tr. (pres. schiēro) razvrstiti, razvrščati; postaviti (tudi ekst.)

B) ➞ schierarsi v. rifl. (pres. mi schiēro)

1. razvrstiti, razvrščati se; postaviti se v vrsto

2. pren. stopiti na stran (nekoga), opredeliti se (za koga), držati (s kom):
schierarsi dalla parte di qcn. contro qcn. opredeliti se za koga proti komu

Schokoladenseite, die, figurativ boljša stran

screw² [skru:] prehodni glagol
pritrditi z vijakom (on na)
priviti; ojačiti, okrepiti; pritiskati, tlačiti, izkoriščati
figurativno strogo izpraševati; obračati (one's head glavo)
vrteti; zviti; nakremžiti, deformirati (obraz)
neprehodni glagol
dati se priviti
figurativno vrteti se, viti se; izvajati pritisk
figurativno biti skopuh, krvoses
šport zavrteti se v stran

to screw o.s. into s.th. figurativno vmešati (vsiliti) se v kaj
to screw a lock on the door z vijaki pritrditi ključavnico na vrata
he screws his tenants on privija, izkorišča svoje najemnike
he screwed his face into a sort of smile skremžil je obraz v nekak nasmešek
to screw one's face into wrinkles nakremžiti se
this nut screws well ta matica se dobro privija
his head is screwed (on) the right way figurativno ima glavo na pravem koncu, je bister
he screwed (a)round uneasily in his chair nemirno se je obračal na svojem stolu

sē-cēdō -ere -cēssī -cēssum (sē in cēdere) iti stran, oditi (odhajati), odstraniti (odstranjevati) se, oddaljiti (oddaljevati) se, umakniti (umikati) se: PL., PR., LUCR., Q., PLIN. IUN. idr., secedant improbi CI., secedit humumque effodit O., de suo coetu O., a nostro corpore O., in abditam partem aedium S., ad deliberandum L., ad optimos viros SEN. PH., illuc e comitatu suo SUET.; v pf. včasih = biti oddaljen: tantum secessit ab imis terra O., villa XVII milia passuum ab urbe secessit PLIN. IUN.; occ. (o politični ločitvi) ločiti (ločevati) se, odcepiti (odcepljati) se, izseliti (izseljevati) se, preseliti (preseljevati) se: SEN. PH., PLIN., SUET., FL. idr., plebes ... armata a patribus secessit S., in sacrum montem secessisse L., illi, qui in sacrum montem secesserunt L.; pren.: nec prius a fesso secedent corpore sensus CAT. ne bodo odpovedali telesu, secedere et alia parte considere SEN. PH. odstopiti od svoje misli, spremeniti svojo misel, in te ipse secede SEN. PH. umakni se sam vase, secedere ad stilum Q. lotiti se pisanja, secedere ad Christum LACT. spozna(va)ti Kristusa.

sē-cernō -ere -crēvī -crētum (sē in cernere)

1. ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), odločiti (odločevati), odbráti (odbírati) (naspr. cōnfundere): arietes VARR., terras ac mare totum LUCR., piae secrevit litora genti H., sparsosque sine ordine flores secernunt calathis (v košaricah) O., patres centum denos secrevit in orbes O., animo iuncti secernimur undis O., nihil (sc. praedae) in publicum (za državno zakladnico) secernendo L.; s praep.: secernant se a bonis CI., secrevit ab aëre caelum O., a terris altum secernere caelum LUCR., inermes ab armatis L., militem a populo SUET., liquor (= fretum Gaditanum) secerni Europen ab Afro H., secreti ab aliis ad tribunos adducuntur L., mares a feminis secreti VARR.; redkeje z e(x): quod e grege se imperatorum ... secrevisset L., e praetextatis compluribus ... unum secrevisse SUET., monile ... ex omni gaza secreverat SUET.; pesn. s samim abl.: me gelidum nemus Nympharumque leves cum Satyris chori secernunt populo H.

2. metaf.
a) ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), odtégniti, odtegníti (odtegováti, odtézati) koga ali kaj čemu, od česa, rešiti (reševati), osvoboditi (osvobajati) koga ali kaj česa: Q., SUET. idr., hosce ego homines excipio et secerno libenter CI., venustas et pulchritudo corporis secerni non potest a valetudine CI., secernere animum a corpore CI., sua a publicis consiliis L.; pesn. s samim abl.: publica privatis, sacra profanis H.
b) occ. α) zavračajoč, odklanjajoč izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), zavrniti (zavračati), odkloniti (odklanjati): frugalissimum quemque CI. EP., neque secrevit in iudicibus legendis amicos meos CI., contraria non fugere, sed quasi secernere CI., cum Tiberio auctore secerni minus idoneos senatores ... placuisset SUET. β) razločiti (razločati, razločevati): beluae secernunt pestifera a salutaribus CI., secerni ... blandus amicus a vero ... potest CI.; pesn. s samim abl.: iusto secernere iniquum H. – Od tod adj. pt. pf. sēcrētus 3

1. (povsem, čisto) ločen, oddaljen, poseben: VARR. idr., sphaera ab aetheria coniunctione secreta CI., secretum imperium habere L., arva ... quae bello clari secreta frequentant V., videres stridere secreta divisos aure susurros H. šepetanje na razne strani v uho, ki ga je nastavljal sosed sosedu; occ. poseben = izbran, izboren, odbran, uglajen, izvrsten, redek: figurae secretae et extra vulgarem usum positae Q., lingua secretior Q.

2. odstranjen, samoten, sam, na samem se nahajajoč (bivajoč), osamel, odljuden: secreti ad fluminis undam V., pars secreta domus O., silva, montes O., colles T., locus Q., secretissimus locus PETR., secreta petit loca H. kraje samote, secretum iter H., quies MART., vacuis porticibus secretus agitat T., secretissimus homo SEN. PH., est aliquis ex secretis studiis fructus Q., secreta contentio PLIN. IUN.; enalaga: secretae Troades in actā flebant V. na samotni obali.

3. metaf.
a) skriven, tajen, skrivnosten: MART., FL., sermo L., T., colloquia L., secretas advocat artes O. čarovne umetnosti, čare, čarovnije, carmina LUCAN. sibilske, litterae Q., libidines T., libertus ex secretioribus ministeriis T. izmed tajnih svetovalcev ali zaupnikov; predik. nam. adv. (ki ga uporablja slovenščina): tu secreta pyram erige V.; tako tudi secretam garrit in aurem PERS.; adv. sēcrētē na skrivaj (naskrivaj), na skrivnem, skrivoma, tajno: TERT. idr., secrete aut publice AUG.
b) z abl. ali gen. utrpevajoč kaj, pogrešajoč kaj, ne imajoč česa, brez česa: secreta cibo natura animantum LUCR., corpora secreta teporis LUCR. – Od tod subst. sēcrētum -ī, n

1. ločenost, oddaljenost, odmaknjenost, umaknjenost, samota, samoten (odljuden, odmaknjen) kraj: PLIN., Q. idr., secreti longi causa O., secreta nemorum O. oddaljeni gozdovi, horrendae secreta Sibyllae V. samotna votlina (duplina, duplja), ipsa ego te in secreta senis ducam V., se a vulgo ... in secreta remorant H., secretiora Germaniae T. bolj oddaljeni (bolj odmaknjeni) deli, in secretum aliquem abducere L. ali seducere PH. na stran, vstran, nemora et luci et secretum ipsum T. samotnost (samota) sama, dulce secretum PLIN. IUN., ambigua secreta T. dvojni, dvoumni shodi, secretum petit PH. želi si samote; toda secretum petere tudi = zahtevati tajen pogovor s kom (da ti kdo prisluhne na samem), hoteti govoriti s kom na samem: illuc me persecretus secretum petit PLIN. IUN., petito secreto futura aperit T., secretum petenti non nisi adhibito filio dedit SUET., crebra cum amicis secreta habere T. tajne pogovore; in secreto L., CU. na skrivnem, na skrivaj (naskrivaj), skrivoma, tajno; od tod adv. abl. sēcrētō na stran, ob strani, vstran, na skrivnem, (na) skrivaj, tajno, posebej, (le) med dvema, na štiri oči (naspr. palam): PLIN. IUN., IUST. idr., secreto fores te huc seduxi PL., concilio dimisso ... secreto (in occulto) de ... salute cum eo agere C., posebej (na skrivnem), laudatum ... pro contione Iugurtham in praetorium abduxit ibique secreto monuit, ut ... S., secreto narrare CI., colloqui C., L., perconctari L., agitare T., secreto velle te loqui aiebas H., de quibus suo loco dicam secretius COL. nekoliko bolj posebej, consilia secreto ab aliis coquebant L. ločeni od drugih, dicebat ... non palam, sed secretius AUG., quae (sc. inflatio) ventrem interdum cum sono exonerat, interdum secretius SEN. PH. precej brezglasno (tiho).

2. skrivnost, skrivnostnost, tajnost, skrivnostno (tajno) početje (ravnanje, opravilo, opravljanje česa), skriven opravek, skrita vršitev, skrito opravljanje (izvrševanje) česa: legem dederat, sua ne secreta viderent O., nulla lex iubet amicorum secreta non eloqui SEN. PH., animi secreta proferre PLIN., uxor omnis secreti capacissima PLIN. IUN., secreta quoque eius corruptā uxore prodebantur T., secreta patris mitigare T. secretum membrorum AMM. sramna mesta (erogene cone) na telesu; occ. pl. sēcrēta -ōrum, n
a) tajne listine, tajni spisi: in secretis eius reperti sunt duo libelli SUET.
b) tajne umetnosti, tajni čari, tajnosti, skrivnosti, skrivne čarovnije: qui secretiore quaedam se nosse confingit AMM.

sē-dūcō -ere -dūxī -ductum (sē[d] in dūcere)

1. vstran (na stran) (od)vesti, (od)peljati (na skriven pogovor): PL., TER., PETR. idr., singulos separatim L., me rursus seducit CI. EP., hunc timuit blandaque manu seduxit O., seductus in secretum a liberto suo PH.; poseb. (odpeljati koga vstran in ga s pogovorom zadrževati ter s tem) odtegniti (odtegovati, odtezati) (pogubi), rešiti (reševati), (za)varovati koga pred pogubo, ote(ma)ti koga (pogube): quod te a debita tibi poste seduxit CI., quod a te seductus est tuoque beneficio adhuc vivit CI. EP.; pesn. (o neosebnih subj.): vina paulum seducta O. na stran postavljena, seducto stipite O. če porineš (potisneš) poleno na stran (po nekaterih izdajah diducto), vacuos seducere ocellos PR. vstran obrniti, usmeriti drugam.

2. metaf.
a) ločiti (ločevati): immensos recessus LUCAN., seducit terras ... unda duas O., seducunt castra volatu O. leteč se ločijo v dva tabora (v dve vojski), plura locuturi subito seducimur imbre O., comitum seductus ab agmine fido O., cum mors animā seduxerit artus O.
b) (duševno) ločiti, izključiti (izključevati), odtegniti (odtegovati, odtezati), oddaljiti (oddaljevati): quod semper ab immortalitate seducitur CU., non potes ... muliebre nomen praetendere, ex quo te virtutes tuae seduxerunt SEN. PH.
c) spraviti (spravljati) na stran, pridobi(va)ti si: dum (sc. avaritia) seducere aliquid cupit atque in suum vertere SEN. PH.
d) zavesti (zavajati), zapeljati (zapeljevati), speljati (speljevati), zvoditi (zvajati): ICTI., ECCL. – Od tod adj. pt. pf. sēductus 3

1. na stran (od)peljan: paulum seductior audi PERS. stopi malo na stran in poslušaj.

2. metaf.
a) ločen, daljen, oddaljen, odtegnjen, odmaknjen, umaknjen: recessus gurgitis O., seductas aethere longe despectat terras O., mons erat audaci seductus in aethera dorso STAT. visoko kvišku kipeča, consilia ... in privato seductaque a plurimum conscientia habuere L. odtegnjene sovednosti, animi habent proprium quiddam et a corporibus seductum SEN. PH.
b) umaknjen, osamljen, samoten, sam, osamel: seductum vitae genus SEN. PH., quorum maxime in seducto actiones sunt SEN. PH. na samem, effecitque ut illis ... non minus hos seductos et quasi rusticos verear PLIN. IUN.

sēductiō -ōnis, f (sēdūcere)

1. odvajanje, odpeljanje, odvedba na stran (vstran): seductiones testium CI.

2. metaf.
a) ločitev: mors est corporis animaeque seductio LACT.
b) zapeljevanje, zavajanje, zavedba, zavedenje, speljevanje, zapeljava, zapeljevanje, zvajanje, zvodenje: AMBR., Adam confessus est seductionem, non occultavit seductricem TERT., cordis, iniquitatis VULG.

sē-gredior -gredī (sē = sēd in gradī) iti stran, umakniti se, oditi izpred česa, od česa: ab oculis et auribus TERT.

Seitenschritt, der, (plesni) korak v stran