Franja

miser -era -erum (sor. z maereō in maestus)

1. beden, nesrečen, reven, pomilovanja vreden, usmiljenja vreden (naspr. beatus, felix, fortunatus): Pl., Sen. ph., Val. Max., nihil est tam miserabile quam ex beato miser Ci., hic miser atque infelix Ci., habere aliquem miserrimum Ci. hudo trapiti (mučiti, trpinčiti) koga, miserrimus fui fugitando Ter. zelo sem se upehal, ves upehan sem, querella misera (mila) et luctuosa Ci., o multo miserior Dolabella, quam ille, quem tu miserrimum esse voluisti Ci.; kot subst. m. in f. nesrečnež, nesrečnica, revež, rev(ic)a, uboga para: miser! H., o miser! Ci., (o) me miserum! Ci., eheu me miserum! S., o miserum te! Ci., vae misero mihi! Ter., miserae mihi! Afr. fr. joj meni nesrečnici!, o miseri! V. o zaslepljenci; z gen. (zaradi česa, glede na kaj): cultūs miser H. nesrečen (pomilovanja vreden) glede na način življenja, miseros ambitionis Plin. iun., a miseri, quos nosse iuvat quid Phasidis ales distet ab hiberna Rhodopes grue Stat.

2. (o stvareh) ubožen, boren, reven, siromašen, ubog, beden, nesrečen, slab, obžalovanja vreden, žalosten, otožen: misera ac tenuis praeda C., fortuna, res, consolatio Ci., fames S. ali tumultus mentis H. mučen, video Lentulum in misero squalore Ci., remedium Cels., carmen V. slaba (glede na vsebino), remedium Cels., misera luxuria Pr. ubogo razkošje, bedna gizda (v mošnji), divitias miseras! H. oj, kako klavrno bogastvo!, mors V. bridka, amor V. ali ambitio pretirana, strastna; kot vrinjeni stavek oz. vzklik: miserum! V. grozno! kako žalostno! kako boleče!; miserum est z inf. nesreča je, nesrečno je: usque adeone mori miserum est? V. je mar smrt tolikšna nesreča?, est nobis (za nas) miserum desertam rem publicam invadi L., ita vivere miserrimum est Ci.; s supin. na -u: estne hoc miserum memoratu? Pl. ali ni to žalostna zgodba?

3. occ.
a) telesno ali duševno beden, bolan: bucca Pl., latus caputve H., homini misero non invideo medicinam Petr., quo nunc etiam morbo misera sum Pl. bolezen, zaradi katere še zdaj trpim, miserum esse ex animo Pl. biti bolan na duši; tako tudi: quid illam miseram animi (loc.) excrucias? Pl.; tudi bolan od ljubezni: certe purast sanis magis inde voluptas quam miseris Lucr., et illam scelestam esse et me miserum sentio Ter.
b) nravstveno, moralno beden = žalosten, malovreden, ničvreden, podel: hominem perditum miserumque! Ter. podlež zavrženi! — Adv.

1. miserē
a) bedno, ubogo, revno, klavrno, nesrečno, žalostno, pomilovanja (usmiljenja) vredno: Pl., Ter., Lucr., Sen. rh., Sen. ph., vivere Ci., ut miserius (z večjimi težavami) a vobis recipiatur, quam ab illo capta est L.
b) bedno, klavrno = slabo: misere, miserrume scriptum esse Pl.
c) bedno, klavrno = zelo, na vso moč, silno, silovito, močno, strastno, srčno, prizadevno: eius patri me nunc m. miseret Pl., m. orare eius noctem, m. cupere Ter., m. amare ali m. deperire amore Kom. od ljubezni biti bolan = prisrčno ljubiti, m. amans Pl. od ljubezni bolan, m. descendere quaerens H., m. noluit tradere Ci. nikakor ni hotel.

2. miseriter klavrno, bedno: Enn. ap. Prisc., Lab. fr., Cat., Ap., Iul. Val.

mísliti (-im)

A) imperf. ➞ pomisliti

1. pensare:
misliti zbrano pensare con concentrazione
mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte

2. pensare, ritenere, credere:
mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così

3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella

4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!

5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente

6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
koga misliš? chi pensavi?

7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo

B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
(za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'

missiō -ōnis, f (mittere)

I. metanje, lučanje, streljanje, zadevanje, spuščanje: sagittae, telorum Vitr., extra telorum missionem Vitr. zunaj strelne črte. —

II.

1. (od)pošiljanje, odprav(lj)a(nje), odprem(lj)a(nje): legatorum Ci., litterarum Ci. ep.; occ. kot jur. t.t. missio in aedes postavitev, izročitev v (hišno) posest: Ulp. (Dig.).

2. izpust(itev) jetnika: adfertur etiam de Sileno fabella quaedam; qui cum a Mida captus esset, hoc ei muneris pro sua missione dedisse scribitur Ci.

3. odpust iz vojaške službe: Suet., iusta, iniusta, gratiora (iz naklonjenosti, milosti), honesta L., causaria Icti. zaradi bolezni, ignominiosa Icti., nautarum Ci. pomorščakov, missiones turbulentorum hominum L.

4. odpust gladiatorjev iz arene = oprostitev gladiatorjev od nadaljnje borbe za tisti dan, pomilostitev, milost, pardon: gladiatorium munus modo vulneribus tenus, modo sine missione dare L. ali gladiatores sine missione edere Suet. brez pomilostitve, na smrt, na življenje in smrt, gladiatori laeso missionem petere Mart.; pren.: sine missione pugnare Fl. na življenje in smrt, quid porro prodest paucos dies aut annos lucrificare? sine missione nascimur Sen. ph. rodimo se, da se bojujemo na smrt, non enim servavit is, qui non interfecit, nec beneficium dedit, sed missionem Sen. ph. ampak je le odgodil smrt.

5. puščanje: sanguinis Cels.

6. (pre)nehanje, prestanek, konec: ludorum Ci., pompa non habet missionem Ap.

7. metaf.
a) oprostitev, odpust(itev) kazni: missionem rogare Petr., missionem dedit puero Petr. je odpustil kazen.
b) puščanje na (pri) miru: non dissimulatā missione Petr., missionem dedimus pernae Petr. = nismo se dotaknili gnjati.

mittō -ere, mīsī, missum (iz *smeītō; prim. sm- v cosmittere P. F., anglosaksonsko smītan vreči, metati, udarjati, nem. schmeissen vreči)

I.

1. vreči, metati, (za)lučati, zagnati (zaganjati), (za)degati, spustiti (spuščati), streljati, izstreliti (izstreljevati), pahniti, potisniti (potiskati), poriniti (porivati), strmoglaviti (strmoglavljati) koga: Lucr., audacius pilam Sen. ph., rete Hier., pila C., telum tormentumve C., glandem Auct. b. Hisp., procul iacula sagittasque Cu., tela eminus missa N., manu iaculum O., tela tormentis C., hastas e ratibus Cu., fundā lapides L., lapides sua post vestigia O. za seboj, lapillos contra aliquem Auct. b. Afr., telum, pilum, fulmina in aliquem O., hastam in vatis ora O., discum O., lapides in aliquem Petr., fulmina lucis (dat. pl.) H., fur cani misit panem Ph.; pren.: mālum discordiae inter aliquos Iust.; poseb. kot kockarski t.t. vreči, metati: talos in phimum H., tesseram O., canem aut senionem Augustus ap. Suet., tudi abs.: quotiens missurus erat Sen. ph.; z osebo kot obj.: pueros in profluentem aquam L., ex arce Minervae praecipitem misit lapsum O., puerum ab arce mittere O. ali aliquem de ponte pronum Cat. strmoglaviti, pahniti, concidere et spumas qui morbo mittere suevit Lucr., anumque pondere suo deiectam super foculum mittit Petr.; occ.: m. corpus saltu ad terram V. na tla skočiti, equum medios per ignes V. pognati skozi (v) ogenj, manum ad arma Sen. ph. hitro seči po orožju, popasti orožje, mollia mobiliter cum alternis bracchia mittunt Lucr. mično prekrižati roki, arundinem subter lectum Petr. seči s palico pod posteljo, fert missos Vestae pura patella cibos O. nanjo nasute, vanjo položene, nutriat incinctos missa patella Lares O., tanta repente caelo missa vis aquae dicitur, ut ea modo exercitui satis superque foret S. se je ulila, tantus discidio nubis ventique procella mittitur Lucr., nec temere omnino plane vis frigida venti esse potest, ea quae tanta vi missa supernest Lucr. silen veter, ki je zavel od zgoraj, et vituli cum membranas de corpore summo nascentes mittunt Lucr. izgubljajo kožo, se slačijo, fervor et in celeris iambos misit furentem H. mi je dal pobudo za porogljivo pesnikovanje, aliquem in ora populi m. Q. (Decl.) jezikom da(ja)ti, v jezike spraviti koga, sprožiti govorice o kom, aliquem in fabulas sermonesque Q. (Decl.) ljudem v zobe in v jezike dati koga.

2. refl. zagnati (zaganjati) se, strmoglaviti (strmoglavljati), vreči (metati) se: se in flumen L. epit. ali se in rapidas aquas O. ali se in mare Sen. ph. skočiti, seque super pontum nullo tardata timore mittit onusque suum O., cum se Daedalion saxo misisset ab alto O., simul haec effatus ab alto aethere se misit, spirantis dimovet auras Ascaniumque petit V. spustil se je, m. se in leonem Lamp. pognati se nad leva, ut in eos se potius mitteret quam in vestras possessiones Ci. da se raje loti njih kot pa vaših posestev, paribus se legibus ambae invictae gentes aeterna in foedera mittant V. spustiti (spuščati) se, se in periculum Corn. ali animas (pesn. = se) in pericula V. spustiti (spuščati) se v nevarnost, tvegati nevarnost, prim. sub tanta pericula missus V., solum te in tanta pericula mittam? V. —

II.

1. poslati (pošiljati), odposlati (odpošiljati), odpraviti (odpravljati): vestem O., ante m. equites C., omnem equitatum ante se C., ubi paulo asperior ascensus erat, singulos prae se inermos mittere, deinde ipse cum illorum armis sequi S., libellum ad aliquem Cat., mittor ad matrem O., m. currum in arcem O., equites in aciem, legiones in hiberna C., legatos de deditione ad aliquem C. (= mittere deditionem suam Fl.), legati a rege ad me missi Ci., adversus quos mille Aetoli missi L., m. suos in hostes Lucr. spuščati, ščuvati nad sovražnike, aliquem in exsilium mittere L., Sen. rh. idr. v pregnanstvo poslati, pregnati, izgnati, in possessionem mittere (naspr. de possessione deturbare) Ci. postaviti v posest, dati v last, lares sub titulum O. pesn. = svojo hišo z nabitkom (oglasom) postaviti naprodaj, Saturno in Tartara misso O., m. aliquem ad Stygias undas O. ali ad umbras O. = m. aliquem ad mortem Ci. ali morti Pl. ali neci O. koga v podzemlje (smrt) poslati, usmrtiti, ubiti, umoriti koga, animas sub Tartara mittit (sc. Mercurius) V. pošilja in spremlja (= gr. πέμπει), exercitum sub iugum m. L. izpod jarma odpustiti (odposlati), poslati pod jarem, Hesperiam sub iuga m. V. podjarmiti, prim. orbem sub leges m. V. podvreči zakonom, m. alicui subsidium, auxilia Ci. idr., alicui carmina Cat.; z izpuščenim obj. personae ali rei: misit (sc. nuntios, servos) circum amicos Suet. poslati k prijateljem, cui tamen de mensā misit Ci. Namen se izraža: z dat.: aliquem alicui auxilio ali subsidio C., Ci., L., N. na pomoč; s praep.: aliquem in negotium m. Ci. tržit, trgovat, in auxilium m. Iust., ad subsidium m. Auct. b. Hisp., pullarium in auspicium m. L., centurias in suffragium L. pustiti centurije h glasovanju, centurijam dati glasovati, iudices in consilium Ci. pustiti sodnike k posvetovanju, da se posvetujejo, omnibusque annis in consilium de te deos mittis exigisque, ut sententiam suam mutent Plin. iun. bogove kličeš, da naj ti bodo sodniki; s finalnim stavkom (pogosto v relat. zvezi): missus sum, te ut requirerem Ter., misit ad eum nuntios, qui postularent C., misit legatos Romam, qui senatum docerent S.; brez osebe kot obj.: misit, qui locum explorarent N., misi pro amicitiā, qui hoc ei diceret Ci., misit, qui cognoscerent C.; s sup.: N., misit legatos ad Caesarem rogatum auxilium C., exclusi eos, quos tu ad me salutatum mane miseras Ci.; brez osebe kot obj.: mittit rogatum vasa ea Ci., non meā culpā saepe ad vos oratum mitto S.; z gerundijem ali gerundivom: Vell., ne mittas quidem visendi uxori Ter., m. aliquem cum exercitu ad obtinendas Hispanias S.; redko z inf.: Pl., Pr., Iust., te quaerere mitto O.; brez osebe kot obj.: misit orare, ut venirem Ter.

2. iz zvez, kakor: mittere nuntios ad aliquem S., litteras ad aliquem Ci., C., L., S. ali alicui L., Auct. b. Hisp., si hanc epistulam non misisset Ci., m. alicui salutem O. pozdrav pošiljati komu, pozdraviti (pozdravljati) koga (pis(me)no) se je razvil glagolu mittere occ. pomen sporočiti (sporočati), naročiti (naročati), pisati komu (= gr. ἐπιστέλλειν) s finalnim stavkom ali odvisnim vprašalnim stavkom: ad legatum misit (naročil je legatu), ut cohortes educeret C., mitto, quid tum sit actum Ci., quin Attico mitteret, quid ageret N. ne da bi sporočil Atiku, kaj počne. — Subst. pt. pf. missus -ī, m (božji) poslanec (o Kristusu): Arn., Isid.; pl. missī -ōrum, m poslani sli: C., L.

3. poslati (pošiljati), odposlati (odpošiljati), da(ja)ti v dar, podariti (podarjati), pripraviti (pripravljati), posvetiti (posvečevati) komu: puer causa erit mittundi (sc. munus) Ter., hospitibus magna munera S., ultro muneribus missis H., sestertium centum milia muneri misit N., quae tibi dona (kot obrodek) mittere posset Tomitanus ager O., rure suburbano poteris tibi dicere missa (sc. rustica dona) O., m. alicui mentem V. vdahniti komu misel, navdahniti koga z mislijo, et nos saeva manu mittamus funera Teucris ali exitium apibus V., hunc librum ad te de senectute misimus Ci.

4. da(ja)ti, prinesti (prinašati), donesti (donašati), da(ja)ti vojaka, vojake: nec non et torrentem undam levis innatat alnus missa Pado O., India mittit ebur, molles sua tura Sabaei V., quem mater Aricia misit (sc. militem) V., quos frigida misit Nursia V.; pesn.: aurea māla decem misi V. sem prinesel. —

III. (od)poslati ((od)pošiljati) = (od)da(ja)ti, da(ja)ti od sebe, izhlapiti: luna eam lucem, quam accepit a sole, mittit in terras Ci., tremunt in vertice cristae sanguineae, clipeoque micantia fulmina mittit V. njegov ščit se blešči, plura sibi assumunt, quam de se corpora mittunt Lucr., fruges mittunt signum sanguinis L. izločajo kri, vapor, quem sol mittit Lucr., Afranianos contra multis rebus summi timoris signa misisse quod suis non subvenissent C. kazati vidne znake strahu, mittit animus mortalia signa Lucr. kaže znake umrljivega izvora; o rastl. poganjati: radices Col., folium, florem Plin. Poseb. glas(ove) od sebe da(ja)ti, oglasiti (oglašati) se, (spre)govoriti, izustiti: Cu., Fl., varios linguae sonitūs Lucr., quoniam non omnia corpora vocem mittere concedis neque odorem Lucr., mittunt venti fremitūs Lucr. vršijo, horrenda sibila misit (sc. serpens) O., in serpente deus praenuntia sibila misit O., m. voces Lucr. (o psih) glasno (za)lajati, vocem m. Fest. (o žabah) regljati, repente vocem sancta misit Religio Ph., vocem pro me nemo mittit Ci. ne spregovori, se ne oglasi, vox de quaesturā missa nulla est Ci. nihče ni zinil besedice o kvesturi, nihče ni niti črhnil o kvesturi, si quis memorem libertatis vocem aut in senatu aut in populo misisset L. spregovoriti svobode zavedajočo se besedo, apud dominum vitae necisque vocem supplicem m. L. proseč se oglasiti, missum verbum ab ore praeconis Lucr. beseda, ki ji jo je povedal glasnik, haec Scipionis oratio quod senatus in urbe habebatur Pompeiusque aberat ex ipsius ore Pompei mitti videbatur C. da prihaja. —

IV.

1. spustiti (spuščati), izpustiti (izpuščati), iz rok (iz)pustiti (izpuščati): brachiolum puellae Cat., accĭdere in mensas ut rosa missa solet O. ki si jo izpustil iz rok, non missura cutem nisi plena cruoris hirudo H., missis armis de fugā cogitabant C. odvrgli so orožje in razmišljali o begu, leo e caveā missus Corn., Curtius eques Romanus deliciis diffluens, cum macrum turdum sumpsisset in convivio Caesaris, interrogavit an mittere liceret Macr.; v okrepljeni obl.: columbas in theatro e sinu missas facere Varr. spustiti, da vzletijo. Poseb. konje, vozove, dirkače izza pregrade v dirkališče spustiti (spuščati): Corn., Hyg., maxima iam vacuo praetor spectacula circo quadriiugos aequo carcere misit equos O., quadrigas L., carcere missus equus O., cum carceribus missos rapit ungula currūs H., nam semel quadrigis, semel desultore misso L. (gl. desultor); occ. kot medic. (kirurški) t.t. kri pustiti (puščati): antiqui medici nesciebant sanguinem mittere Sen. ph., sanguinem incisā venā mitti novum non est Cels., sanguinem homini mitti non alienum est Cels., sanguinem alicui mittere a capite Petr., ex (a) brachio, ex crure, ex venā, iuxta talos Cels.; pren.: sic Appius, cum ἐξ ἀφαιρέσεως provinciam curarit, sanguinem miserit, quicquid potuit detraxerit Ci. ep. izsesal kri, missus est sanguis invidiae sine dolore Ci. ep. zavisti se je izpustilo malo krvi, kar ji dobro de.

2.
a) pustiti (puščati), odpustiti (odpuščati), izpustiti (izpuščati) iz česa (večinoma v okrepljeni obl. missum facere); odpustiti (odpuščati) iz službe: Auct. b. Afr., Suet., remotis sive omnino missis lictoribus Ci., nautas missos facere Ci., quaestores, legatos, praefectos, tribunos suos multi missos fecerunt Ci., legiones missas fieri iubere Ci.; tako tudi: amicos missos faciamus Ci. (v provinco s seboj vzete pretorjeve) prijatelje; subst. missī -ōrum, m odpuščenci, (iz vojaške službe odslovljeni) vojaki, odslovljenci: missorum stipendia lucrari Ci., missorum causas cognoscere L.; izpuščenci iz ječe, vojnega ujetništva: L. Scipionem … non passurum inter hostes populi Romani in carcere et vinculis esse mittique eum iubere L., at Eumenes, cum diutius in vinclis esset, ait Onomarcho … quin aut interfici aut missum fieri iuberet N., at ille ut ingressus est confestim gladium destrinxit iuravitque se illum statim interfecturum nisi ius iurandum sibi dedisset se patrem missum esse facturum L., m. exercitum inermem L., praefecti a me missi sunt C. ap. Ci.
b) pustiti brez kazni, ne kaznovati: rogamus, ut mittas (sc. eum) Petr.
c) pustiti iz sužnosti, oprostiti sužnosti, osvoboditi (osvobajati), svobodo da(ja)ti komu (prim. manūmitto): neque ille (sc. leno) vult mittere (sc. eam) Pl.
d) (od)pustiti, zapustiti nevesto, ženo, ločiti se od … : hanc ut mittam Ter., Lolliam Paulinam, C. Memmio consulari exercitus regenti nuptam … perductam a marito coniunxit sibi brevique missam fecit Suet.
e) zbore, družbe razpustiti (razpuščati), skleniti (sklepati), končati: Ap., Front., senatum C., convivium, praetorium L., certamine misso ali misso certamine V.

3. pustiti (puščati) koga, kaj, opustiti (opuščati), izogniti (izogibati) se česa, odpoved(ov)ati se čemu, slovo da(ja)ti čemu, ne ozirati se več na kaj (pogosto v okrepljeni obl. missum facere): Val. Max., mitte me Pl., Ter., me missum face, nos missos face Ter., sed tum maesta virum mittens quae verba locuta es Cat., cum Pollentina plebs funus cuiusdam primipilaris non prius ex foro misisset (ne pustiti s foruma prej) quam extorta pecunia per vim heredibus ad gladiatorium munus … Suet., mitte hunc ire Pl., pro nobis mitte precari O. opusti prošnje, ne prosi, mitte sectari H. nehaj poizvedovati = ne poizveduj dalje, timorem mittite V., m. hanc curam de pectore V., mittere ac finire odium L., inanes spes H., ambages Pl., L., ambagibus missis H. brez ovinkov, misso officio Ci. ne oziraje se več na dolžnost, m. aliena Lucr., missum facere amorem, missam facere iram L., missos faciant honores Ci., missa istaec face Ter. ne misli več na to; occ. v govoru kaj izpustiti (izpustiti), (za)molčati, hoteti molčati o čem, preskočiti, hoteti preskočiti kaj, ne omeniti (omenjati) česa: Val. Max., mitto rem Ter., mitto proelia, praetereo oppugnationes oppidorum Ci., mitto de amissā maximā parte exercitūs Ci., mitto quod invidiam, quod pericula, quod omnis meas tempestates et subieris et multo etiam magis, si per me licuisset, subire paratissimus fueris Ci.; tudi v okrepljeni obl.: ut haec missa faciam, quae iam facta sunt Ci., horum agrorum ego missos faciam quaestus triennii Ci.

Opomba: Sinkop. pf. mīstī = mīsistī: Cat. Star. inf. mittier: Pl., Tit. fr., Lucr.

molestus 3 (mōlēs)

1. težaven, naporen, nadležen, siten, zlovoljen, nejevoljen, zoprn, tečen, vsiljiv, nèpríličen, neprijeten, slab, neljub, nevšečen, mučen, dolgočasen: Cat., Sen. ph., onus H., provincia negotiosa et molesta Ci., operosus ac molestus labor Ci. trudapolno in zoprno delo, tunica Mart., Iuv. mučilna tunika, nekaka ovirnica iz gorljivih snovi, ki so jo morali obleči obsojeni na smrt v ognju, ingenii adrogantia multo molestissima est Ci., mereor, ne vobis molestus sim Ci. da vam delam nadlego, mihi molestum (est)! Ter. to mi je neprijetno, hoc haud molestum est Pl. to ni žaltavo (zoprno, neprijetno, slabo), mihi molestum est (z inf. ali z ACI) Ci. neprijetno (v nadlego, odveč) mi je, mrzi mi, gabi se mi, gnusi se mi, molestus (mihi) es! Pl. pusti me na (pri) miru! težiš!, molestus fuit Petr. klepet je začel postajati dolgočasen.

2. occ.
a) kot ret. t.t. prisiljen, pretirano natančen, pedantski, pedanten: verba O., simplex in agendo veritas, non molesta Ci., dialectos Tiberius ap. Suet. nerazumljivo, molestissimus exactor Latini sermonis Suet.
b) težko izrekljiv, težko izgovorljiv: nomen Ci.

3. težek = težko izvedljiv: separatio Ulp. (Dig.). — Adv. molestē

1. nadležno, neprijetno, mučno, zoprno: amici sane fideles, sed m. seduli Cu., molestius (nujneje) flagitare debitum Amm.

2. occ. (o hoji, govoru) prisiljeno, pretirano natančno, pedantsko: m. incedere Cat., m. uti distinctionibus Q., m. scribere aut loqui Augustus ap. Suet. prisiljeno in zato nerazumljivo, confabricari originem vocabuli nimis m. Gell.

3. ne(je)voljno, z ne(je)voljo, nerad: m. fero obžalujem, žal mi je, težko (hudo) mi je, žalosti me, mrzi mi, v zlo štejem, zamerim, neprijetno mi je ipd.; abs.: Varr., Sen. ph.; z ACI: exercitum hiemare in Galliā m. ferebant C., te de praedio aviae exerceri m. fero Ci. ep.; s si ali quod: Ci. ep.; z obj. acc.: quoniam ea molestissime ferre debent Ci.; podobno: moleste habere, quod … Aug.

momentán instantaneous, momentary; (odsotnost, težava itd.) temporary

smrt je bila momentna death was instantaneous

mope [moup]

1. samostalnik
potrt človek, puščoba, sitnež
množina potrtost

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
biti brez zanimanja, otopeti, dolgočasiti se; potreti

to be moped to death na smrt se dolgočasiti
to mope about dolgočasiti se, sanjariti

morire^* v. intr. (pres. muōio)

1. umreti, umirati:
morire di malattia umreti zaradi bolezni
morire di crepacuore umreti od hudega
morire come un cane umreti sam, kot pes
morire al mondo pren. iti v samostan
tu possa morire! da bi te vrag!

2. pren. umreti, umirati:
morire di fame biti na smrt lačen
un caldo da morire huda, neznosna vročina
morire dalle risa počiti od smeha
morire per uno koprneti za kom

3. pren. odmreti, odmirati

4. pren. končati se; zlivati se, zamočviriti se (vodni tok)

mort, e [mɔr, t] adjectif mrtev; (mesto) kot izumrl; (del telesa) odmrl, neobčutljiv; (les) suh; (barva) moten, brez sijaja; masculin, féminin mrtvec, umrli, -a, pokojnik, -ica

mort masculin vivant živ mrlič, oseba, ki je obsojena, da umre, obsojena na smrt
mort masculin civil oseba brez državljanskih (častnih) pravic
bois masculin mort suhljad
angle masculin, espace masculin mort (militaire) mrtvi kot, mrtvi prostor
chair féminin morte divje meso
eau féminin morte stoječa voda
Fête féminin, Jour masculin des morts (religion) praznik vernih duš (2. novembra)
feuille féminin morte suh list
ivre mort, mort ivre pijan ko mavra
langue féminin morte mrtev jezik
la mer Morte Mrtvo morje
médecin masculin des morts (familier) sodni zdravnik
messe féminin des morts (religion) maša zadušnica
monument masculin aux morts de la guerre spomenik padlim v vojni
nature féminin morte tihožitje (umetnost)
point masculin mort (technique, figuré) mrtva točka
temps masculin mort (radio) odmor v oddaji; čas brez dejavnosti
tête féminin de mort mrtvaška glava
ne pas y aller de main morte močnó udariti, napasti; pretiravati
l'accident a fait deux morts et trois blessés v nesreči sta bila dva mrtva in trije ranjeni
être mort pour quelqu'un ne več eksistirati za koga
être plus mort que vif biti bolj mrtev kot živ (od strahu)
faire le mort narediti, delati se mrtvega; ne dati nobenega znaka življenja od sebe
rester lettre morte ostati brez učinka
tomber (raide) mort mrtev se zgruditi
morte la bête, mort le venin (proverbe) mrtev pes ne grize več

morti-fer -fera -ferum in mortiferus 3, adv. -ē (mors in ferre) smrtonosen, usmrtljiv, smrten (naspr. vitalis, saluber, salutaris): Cl., vulnus Luc. fr., Ci., N., morbus, poculum Ci., bellum V., quem mortiferum est non exorasse Sen. rh., mali serpentes et alia animalia, quibus mortifera vis inest Sen. ph., mortifere aegrotare Plin. iun. na smrt bolan biti, ictus Col., mortifere vulnerare Dig., peccatum Aug., voluptates Lact.; subst. n. pl.: mortifera loqui Plin. vratolomne stvari, multa mortifera in alto latent Sen. ph. smrtonosne snovi.

Opomba: Nom. sg. m. mortiferus: Cels., Col., Veg., Aug.

mōrto

A) agg.

1. mrtev:
cadere morto nenadno umreti

2. pren. mrtev, brez življenja:
lingua morta mrtev jezik

3. pren. mrtev, nedejaven:
acqua morta stoječa voda
angolo morto mrtvi kot
capitale morto mrtev kapital
corpo morto navt. mrtvo sidro
essere lettera morta biti mrtva črka
giungere a un punto morto priti do mrtve točke
stanco morto na smrt utrujen

B) m (f -ta)

1. mrlič, mrtvec:
cassa da morto krsta
libro dei morti mrliška knjiga
il regno dei morti onstranstvo
suonare a morto zvoniti za mrliča
pallido come un morto mrtvaško bled
morto di fame pren. bednik
brodo che farebbe resuscitare un morto juha, ki bi jo mrlič posrebal

2. pog. skriti denar, zaklad

3. igre mrtvi (igralec pri kartah)

mòtika ž
1. motika: kopati -om kopati z motiko; kad motika zazvoni nad glavom ko bo prišla smrt; od kolijevke do -e od zibelke do smrti; hljeb bez -e lahek zaslužek; kad se digne kuka i motika ko se bo vzdignilo, kar leze in gre
2. pog. ploščinska mera, kolikor kopač na dan skoplje: motika vinograda, njive, livade

mourir* [murir] verbe intransitif umreti, umirati (de od); figuré ugašati (ogenj); prenehati, izginiti, miniti

se mourir umirati, biti v zadnjih zdihljajih
à mourir neizrekljivo strašno
mourir en héros umreti kot junak
mourir d'un cancer, accidentellement umreti za rakom, v nesreči
mourir d'envie umreti od hrepenenja
mourir de honte, de peur na smrt se sramovati, bati
mourir de sa belle mort, de vieillesse umreti naravne smrti, od starosti
mourir en sa peau ostati vedno isti
mourir à la peine umreti sredi dela
je mourrai à la peine nič me ne bo odvrnilo od tega
mourir à la tâche umreti od dela
faire mourir quelqu'un umoriti koga; spravljati koga v nestrpnost
vous me faites mourir morite, dolgočasite me
faire mourir à petit feu (figuré) dati koga na natezalnico
s'ennuyer à mourir na smrt se dolgočasiti
c'est à mourir de rire človek bi počil od smeha
tu t'en ferais mourir! (populaire) nič se ne da napraviti!
je veux mourir si ... naj me strela ubije, če ...
les paroles lui moururent dans la bouche besede so mu zamrle v ustih
il est mort centenaire umrl je kot stoletnik
on ne meurt qu'une fois (proverbe) človek le enkrat umre

možgansk|i (-a, -o) Hirn-, Gehirn- (absces der [Gehirnabszeß] Gehirnabszess, center das Hirnzentrum, Gehirnzentrum, pritisk der Hirndruck, privesek die Hirnanhangdrüse, Gehirnanhangsdrüse, reženj der Hirnlappen, tumor der Hirntumor, die Hirngeschwulst, ventrikel die Hirnkammer, zgnečenje die Hirnquetschung, funkcija die Hirnfunktion, krvavitev die Hirnblutung, tišina die Hirnstille, celica die Hirnzelle, dejavnost die Gehirntätigkeit, kap der Hirnschlag, Gehirnschlag, kirurgija die Gehirnchirurgie, polobla die Gehirnhälfte, Hirnhälfte, punkcija die Hirnpunktion, skorja die Hirnrinde, Gehirnrinde, smrt der Hirntod, Gehirntod, tekočina das Gehirnwasser, vijuge množina Hirnwindungen, Gehirnwindungen množina)
imeti možganske poškodbe hirngeschädigt sein

mrzi|ti (-m) jemanden hassen
na smrt mrziti für den Tod nicht ausstehen/leiden können

mrzlica samostalnik
1. (bolezenski simptom) ▸ hidegrázás, hideglelésTrese me mrzlica, zavijem se v odejo. ▸ Ráz a hideg, takaróba burkolózom.
Bolezen se je začela z mrzlico, hitro je sledila omotičnost, zdravniki niso znali pomagati. ▸ A betegség hidegrázással kezdődött, melyet hamarosan szédülés követett, és az orvosok nem tudtak segíteni.

2. (bolezen) ▸ malária, lázroham Mrzlica je nevarna, saj lahko povzroči hude krvavitve in smrt. ▸ A malária veszélyes, mert súlyos vérzést és halált okozhat.
Najmanj poldrugi milijon prebivalcev je podlegel lakoti, koleri, mrzlici ali tifusu. ▸ Legalább másfél millió lakos halt meg éhínség, kolera, malária vagy tífusz következtében.
Povezane iztočnice: hemoragična mrzlica, mišja mrzlica, rumena mrzlica, poporodna mrzlica

3. (o povečanem zanimanju) ▸ lázKošarkarska mrzlica je v slovenski prestolnici znova na vrhuncu. ▸ A szlovén fővárosban ismét tetőfokára hágott a kosárlabdaláz.Ves svet je zajela mrzlica sezonskih razprodaj. ▸ A világ a szezonális kiárusítások lázában ég.
Povezane iztočnice: zlata mrzlica

4. (o vznemirjenju ali živčnosti) ▸ lázSamo da bi čimprej odpotovali, saj se me je že lotila potovalna mrzlica. ▸ Csak minél előbb utazzunk el, hiszen már úrrá lett rajtam az utazási láz.Spal nisem skoraj nič, očitno mi je tekmovalna mrzlica zlezla pod kožo. ▸ Szinte szemhunyást sem aludtam, egyértelműen hatalmába kerített a versenyláz.

mučenišk|i (-a, -o) märtyrerhaft; Märtyrer-
mučeniška smrt der Martertod, Märtyrertod
figurativno mučeniški izraz na obrazu die Duldermiene

mučeníški martyr's; like a martyr

mučeníška smrt martyr's death
umreti mučeníške smrti to die a martyr's death, to suffer martyrdom

mučeníški (-a -o) adj. di martire, del martirio:
mučeniška smrt martirio
mučeniška krona, palma corona, palma di martire
umreti mučeniške smrti soffrire il martirio

mueras moški spol množina

dar mueras vpiti »dol z ...! smrt ...!«